Maj je bil prelep mesec, kjer se narava prebuja in mi daje energijo ob vsakem pogledu nanjo. Hkrati me vedno znova čudi, kako je močna, kljubovalna in kako se obnavljajo rastline … A hkrati je to najtežje obdobje v PC in PK Bolero, ko se z vsemi sodelavci trudimo po najboljših močeh dokončati zastavljene cilje in krono dela, ko s tekmovalci in rekreativnimi plesalci zaključimo z državnim prvenstvom, produkcijami, plesom za odrasle pare družabnega plesa in pripravimo vse potrebno za delo v plesni šoli v poletnih mesecih, saj se Bolero ne zapre v poletnem času kot večina plesnih šol.
Zame se je višek sezone začel že v začetku aprila, ko je čas zadnjih pogovorov in priprav pri naši tradicionalni organizaciji maturantskih plesov. Letos je bilo veliko novosti, tudi pri sistemu in poučevanju plesnih vaj maturantov, dodatne poslovne priložnosti, kar me in nas seveda veseli, saj dokazujejo dobro delo podjetja, pa vendar to zahteva dodatno logistiko, ki mora biti narejena 100-odstotno! Če potegnem črto čez najbolj zahtevna in aktivna meseca, april in maj, lahko rečem, da smo ju izpeljali nadpovprečno dobro. Najbolj sem ponosna, da nam je uspelo sestaviti dve prekrasni novi ekipi, ki sta poskrbeli, da so maturantski plesi tekli ‘bp’! Sama sem stala z velikim veseljem in žarom kot voditeljica ali plesna pedagoginja na odrih in generalkah od sredine aprila do konca maja kar 21-krat, kar vključuje tudi druge dejavnosti, in zato je bilo spanca gotovo premalo! Ampak občutek, da si osrečil na tisoče ljudi, hvaležnost, ki jo prejemaš od zadovoljnih strank, napredovanje v znanju sodelavcev, ki jim zaupam in želim vse najbolje v Boleru, me osrečujejo in dajejo navdih!
Seveda je mesec maj od mene zahteval maksimalno pozornost in energijo, saj je pred nami še veliko dogodkov, kjer mnogokrat sodelujem kreativno, je redno poučevanje v PŠ, priprava na največjo parado, ulično četvorko v organizaciji Dijaške skupnosti Ljubljana, organizacija Plesnega vikenda v Laškem po dveh letih korone pa je bila unikatna, saj sem želela, da odrasli plesni pari družabnega plesa doživijo tri dni prelepih izkušenj, pozornosti z naše strani in pridobijo veliko plesnega znanja. PV v Thermanah Laško nam je vsem skupaj, tako parom kot nam, ki smo ga strokovno ustvarjali, prinesel drugačen pogled drug na drugega, odprl nove poslovne poti, povezal nas je med seboj, spoznali so z drugega zornega kota naše pedagoge in med vsem tem se tudi spočili in imeli čas zase. Pohvale so deževale in hvaležna sem za te trenutke. Za napredek podjetja je nujno potrebno redno vpeljevati nove obraze v različne dejavnosti in dajati priložnosti napredovanja mladim v podjetju! Saj je ob zaupanju, iskrenem odnosu in sodelovanju največ vredna naveza izkušenj zrelejše generacije in mladostne igrivosti in idej! Čeprav to ni najlažje delo, pa je to zadnja leta moja osnova poklica poleg poučevanja in kreativne, vsebinske in strokovne linije ter rednega sovodenja podjetja z gospodom Zoranom Kljunom. Odkrivati potencial mlajših sodelavcev, graditi piramido ljudi, ki morajo imeti vrednote, ki se ujemajo z vrednotami podjetja, veslati med njihovimi željami in potrebami podjetja je vedno izziv! Zlasti v zadnjih letih, ko moram zaupati vodjem sekcij, vodjem različnih področij.
Res sem neizmerno srečna, mirna in hvaležna, da imam ob sebi skoraj 45-člansko ekipo, 13 redno zaposlenih ljudi, ki jih spoštujem, cenim njihovo delo, prizadevanja, in vsak dan znova mi je lepo, ko se vidimo v PC Boleru, spremljam njihov strokovni in osebnostni razvoj in jim hkrati rada povem, da so del mojega življenja in jih imam rada. Vsak podjetnik ve, da se ne cedita samo med in mleko v medsebojnih pogledih in odnosih, ampak mnogi vemo, mlajše še učimo, da je komunikacija najpomembnejša vrlina, ki razreši vsa vprašanja. Imam jasen zastavljen osebni cilj in cilj za podjetje, ki pa od mene terja veliko dodatnega dela, osebnega izobraževanja, izobraževanja sodelavcev, zapisovanja spominov, ki bodo nekoč dobili svoj pomen … Želim si prenesti čim večkrat informacijo, kako zelo blagodejno deluje ples na ljudi in naše zdravje … S temi stvarmi ne obremenjujem sodelavcev, dejstvo pa je, da se bodo v naslednjih treh do petih letih dogajale spremembe. Letos sem prvič vedela, da sem šla čez svoje meje zmogljivosti, in glede na moja leta bo počasi čas, da se malo umirim. Za mano stoji nekaj sodelavcev, ki so izjemni, in zato vem, da bodo kos tudi najvišjim delovnim položajem v podjetju. Moja glava pa bo vedno polna idej, mlada generacija pa bo dodala energijo, znanje, strast.
Potrebujem nekaj dni počitka, mir in že se veselim srečnih gostov na valetah, poletne zaključne plesne produkcije vseh Bolerovih rekreativnih plesalcev, velikega mednarodnega dogodka v juliju MTPxBolero, snujemo novo mednarodno zgodbo z Dansko, in največji mir se bo vselil vame ob prihodu moje hčerke Nike Kljun iz Los Angelesa konec meseca junija.
Trudim se biti samo dober človek, ki nekaterim ugaja bolj, drugim manj. Ob meni so lepi ljudje, in ne glede na različne situacije jih jaz gledam tako in zato je moj svet plesa pisan, vesel in iskren. Kdor mi ne more tega dajati nazaj in sprejemati, odide. In prav je tako. Sodelavci, zlasti tisti bližnji, so moja družina, poklic, strast in smisel zastavljene poti izpred 33 let. Nekatere od njih vidim in jih pripravljam za vodenje podjetja. In jih bom še. Imajo mladost, drznost in izkušnje. Jaz in Zoran pa jim bova stala ob strani, če bodo to potrebovali. Pred kratkim mi je moj nekdanji plesni učenec, danes očka maturantke, rekel: “Vi puščate za sabo tako velik pečat!” Ker je za mano že 40 let dela v plesu, je to res, ampak vedno pravim, da Bolero pušča za sabo zgodovino, ki jo pišemo vsak dan skupaj s sodelavci, strokovnjaki, in zato si želim še naprej naše skupne povezanosti in ustvarjanja še na mnoga leta. Z mano ali brez mene.
