Po vrsti je to že 14. državno tekmovanje slovenskih mladih baletnih plesalcev Baltek. Do zdaj je zame to 3. državno baletno tekmovanje, saj je samo na vsaki dve leti. Letošnje tekmovanje je bilo zame precej obremenjujoče, saj do zadnjega dneva nisem vedel, ali bom sploh lahko nastopil. Vendar sem se odločil, da se ga bom udeležil kljub močni virozi in fizično zelo oslabljen. Šel sem na vse ali nič. Sem pač trmast in zelo vztrajen. Glede na to, da sem oziroma smo vložili veliko truda in treningov z mentorico Galino Dmitrievo, Sergiujem Mogo in koreografom Gajem Žmavcem (za kar sem jim izredno hvaležen), sem se odločil in potegnil črto: hočeš nočeš − greš! In tako sem seveda z letošnjo uvrstitvijo več kot zadovoljen − zlata plaketa, 99,33 točke, prva nagrada in še posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne koreografije. Pred dvema letoma sem na državnem tekmovanju res dosegel 100 točk, vendar človek ni vsak dan 100-odstoten, in glede na to, kar se mi je letos dogajalo, sem zelo zadovoljen. Državno tekmovanje je zame nekakšna potrditev težkega in napornega dela, in seveda me zanima napredek.
Če pa se pogovarjava o mednarodnih tekmovanjih, je to vsekakor navezovanje stikov, prijateljstva in predstavitev sebe kot baletnega plesalca v tujini, kar sem že večkrat omenil. Na tekmovanju kot na odru občinstvu in komisiji pokažem oziroma izrazim prek plesa svoje občutke in lepoto baleta, kot ga sam doživljam, in s tem dam občinstvu del sebe. Vsekakor pa tekmovanja morajo biti, čeprav je balet umetnost. Vendar kako se kot mlad baletnik dokazati v umetnosti? Kako pa bi mladi baletni plesalci-plesalke (razen na šolskih produkcijah) pokazali svoje znanje, napredek, talent? Kako bi se promovirali, da jih opazijo ljubitelji baleta? Vsi nimajo možnosti nastopati v baletnih gledaliških predstavah, zato naj ljudje rečejo, kar hočejo, baletna tekmovanja morajo biti in so tudi v tujini že dolgo časa prisotna. Tudi so vzklila velika imena baleta.
Letos se bom udeležil še tekmovanja na Vibe Vienna, ki je že kar moja stalnica, ter julija tekmovanja HYBC (IBC) v Atenah.
Ker se tekmovanj že kar nekaj časa oziroma let udeležujem, negativne treme skorajda več ne poznam. Priznati moram, da mi je veliko izkušenj in s tem zmanjšanje treme dalo mariborsko gledališče, ki mi nudi sodelovanje v različnih baletnih predstavah, za kar sem jim prav tako izredno hvaležen. Za zmanjšanje teme pred nastopom nimam nekega pravila, odvisno od mojega razpoloženja, včasih se malo ‘pohecam’, včasih pa se umaknem v kot in se z raztegovanjem sproščam. Vsekakor trema zame ni problem. Kot pravijo, malo zdrave treme mora biti, da si še boljši. (razmišlja za naš portal o tekmovanjih Jan Trninič, prejemnik zlate plakete, prve nagrade in posebne nagrade za izvedbo koreografije na minulem 14. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev)
