Zakaj nismo več tako uspešni, kot smo bili od leta 1995 do 2010, botruje mnogo faktorjev. Najprej razcepitev na dva dela, ko je naša Plesna zveza Slovenije (PZS) izgubila vse profesionalce (večina odličnih parov je iz zveze WDSF šla v zvezo WDC, op. u.). Mlajši pari so tako izgubili vzornike.
Naslednje je, da so se funkcionarji v PZS trudili in se še trudijo, da se rezultati naših najboljših parov v zvezi WDC čim bolj marginalizirajo, ker mednarodna plesna zveza WDC ni članica olimpijskega komiteja, vse za to, da bi podprli idejo, da pridejo standardni in latinskoameriški plesi na olimpijske igre, kar se ne bo zgodilo v naslednjih sto letih.
Faktor starši, ki jih bi bilo treba prepričati, da je treba biti potrpežljiv, kar je težko, ker ples v paru ni primerljiv s preostalimi dejavnostmi v športu, šovu ali umetnosti. Celo tisti, ki so plesali v mladosti in niso dosegli visoke ravni, težko ocenjujejo težavnost našega plesa. Kar pa mene najbolj boli, je razkroj vrednosti na vseh ravneh naše družbe.
Verjetno bo večina menila, da sem naiven, vendar jaz verjamem v kvaliteto, naši mlajši trenerji pa v politiko lobiranja in protekcionizem. Res je, da se je svet spremenil, vendar plesni par je dober ne glede na to, ali pride iz Rusije, Amerike, Italije ali spodnje Kungote. Kvaliteta je najboljši lobist. Ker so starši večinski plačniki, mislijo, da lahko zahtevajo rezultate, trenerji pa se jim ne upajo povedati resnice, kako dolgo je treba delati in da je treba podrediti vse svoje življenje za dosego vrhunskih rezultatov in da garancije, da se bo to tudi zgodilo, ni!
Lahko je kritizirati delo drugih, težko je biti objektiven, vendar je precej dejstev, ki so po mojem mnenju vplivala na razvoj parov, ki plešejo standard ali latin. Vzgajanje in treniranje plesnih parov je zelo kompleksna zadeva. Faktorjev, ki vplivajo na uspeh tekmovalnih parov, je mnogo. Midva z Danielo (Škofic Novak, up. u.) sva se celo najino odraslo življenje ukvarjala s coachingom naših parov, kar je za naju pomenilo ‘total commitment’ (popolna predanost, op. u.) in popolno podreditev življenja za dosego ciljev. To sva zahtevala tudi od parov.
Za trenutne neuspehe naših parov pa leži odgovornost na odboru za standard in latin pri Plesni zvezi Slovenije. Odločitve, ki jih sprejema, so neodgovorne in stihijske. Na primer v našem plesnem klubu smo 25 let sodelovali z eno tujo trenerko za latin plese, gospo Carol MacRaild iz Anglije. Pri Plesni zvezi se je v zadnjih desetih letih zamenjalo pet trenerjev, vsi so vrhunski, g. Michael Barr, g. Luca Barichi, g. Makarov, g. Domenico Soale in nazadnje gospa Gioia Cerasoli. Jaz sem na teh treningih sodeloval tudi, da bi se kaj naučil in svoje znanje oplemenitil. Vsi so strokovnjaki najvišjega razreda, vendar kontinuitete ni. Predvsem gospa Gioia je bila odlična. Delala je s pari zelo konkretno, plesala s pari fizično močno in zelo natančno. Zelo preprosto je razlagala parom, kako par fizično funkcionira na parketu. Točno to naši pari potrebujejo. In so že bile izražene kritike na odboru za standard in latin od ljudi, ki na treningu sploh niso bili prisotni, da se trening gospe Gioie ne sklada z njihovimi teorijami. Tokrat je bil prisoten od trenerjev le g. Blaž Pocajt. Pari so mnogokrat na treningu prepuščeni sami sebi in so zaradi različnih informacij zmedeni.
Druga pomembna stvar je, v kakšni meri so pari predani plesu. Razen enega para nihče ni prišel na trening pravilno ogret, imel željo ostati po treningu ali individualni uri in trenirati pridobljeno znanje ter uporabljati sveže informacije. Nekoč smo morali parom omejiti čas v dvorani, ker jih je bilo preveč, zdaj so individualne ure v prazni dvorani ponavadi en par in trener. Takoj po individualni uri tečejo drugim obveznostim nasproti (krivulja pozabljanja).
Če želiš danes doseči dober rezultat, moraš biti pripravljen na naslednje: trenirati dvakrat na dan, brezkompromisno sodelovati z enim samim trenerjem, ki mora imeti dovolj izkušenj, da sodeluje z najboljšimi učitelji, upoštevati znanstvene ugotovitve na področju treniranja, prehrane, regeneracije, psihične priprave, na treningu moraš biti potrpežljiv(a) in toleranten, tolerantna do partnerja partnerke. To je samo nekaj osnovnih smernic, ki bi jih morali upoštevati. Zavedam se, da je problemov veliko, vendar je treba reševati vse probleme individualno, a vendar celostno.
Naslednja stvar, ki jo opažam, pa bi jo mogoče moral postaviti na prvo mesto, je vloga politike v plesu. Politika je bila in bo. Pred kratkim sem nekemu mlademu petintridesetletnemu trenerju rekel, da se vedno trudim, da bi sodil kvaliteto in performance na prvo mesto, njegov komentar je bil zelo kratek "very bad for business"(zelo slabo za posel, op. u.). Naši trenerji mislijo, da bodo z lobiranjem pomagali parom do boljših rezultatov. Dokler se ukvarjamo s tem, ali bomo plesali redance ali ne, je vsako lobiranje zguba časa in denarja. S tem poglavjem bi pa posegel v sojenje, kar pa je posebna tema in o kateri pari naj ne bi diskutirali. To je posebej veliko področje, ki se ga ne bom lotil, ker se moje mnenje razlikuje od uradnega.
To sem napisal, ker mi je žal slovenskega plesa. Nimam nobenega interesa v Sloveniji karkoli spremeniti. Jaz sem se odločil pred mnogim leti, da se bom ukvarjal s plesom, ker mi je bil užitek gledati elegantne plesne pare in ples je bil lep. Danes se sigurno ne bi več odločil, ker mi, razen nekaj izjem, to, kar počnejo plesni atleti, ni všeč. (je za naš portal razmišljal o usodi slovenskega športno tekmovalnega plesa trener, sodnik in pedagog Fredi Novak)
