Novembra se dogajajo pripovedi in zgodbice za otroke in najmlajše, je mesec predpriprav na velika praznovanja, ko svetloba svoj prestol prehitro zapušča kraljici teme in noči, zgodbe pa pridobijo magično pravljično moč in dvorane polnijo razigrani otroci s starši. V Kamniku v njihovem Domu kulture je bilo v ponedeljek, 3. novembra, že ob petih nadvse živahno, ko so prispeli otroci s starši, v preddverju kulturnega hrama pa tudi dovolj prostora za snidenje, druženje ter rajanje, tako da so mali gledalci že ob vhodu pridobili svoj igrivi prostor. Ob pol šestih pa se je začela dobro zrežirana, zaigrana in zaplesana futuristična zgodba o prebivalcih Marsa in Zemlje: Glej Larsa z Marsa!
Je zgodba o Marsovcu Larsu (Manca Andrić), ki je na šolskem igrišču našel piščal, si tudi zaželel, da bi znal kaj zaigrati na to čudno reč. Njegov stric Frenk (Leda Delfina Steidl Porenta) pa mu pojasnil, da na Marsu tega nihče ne zna, niti na Veneri ne. Zato se je Lars napotil na Zemljo, stric Frenk pa mu zaupal svojo manjšo raketo (Starmont s. p., izdelava rakete in opek). Lars je pogumno prižgal vesoljno vozilo, ki ga je obdala megla, ter nenadoma tudi izginil, nato pa že pristal na Zemlji prav blizu glasbene šole. Larsovi medplanetarni poti do Zemlje so gledalci lahko sledili v ozadju na videoprojekciji. Takoj ob pristanku na Zemlji je vesoljni junak spoznal Luno (Marija Kotnik, Tisa Gašparič), tudi Berta (Christoph Steidl Porenta k.g.) in pridobil še veliko prijateljev. Naučil se je igrati celo na flavto ob Belli, učiteljici flavte (Teja Plečko), na koncu šolskega leta pa so na zaključno prireditev prileteli še njegovi Marsovci, mama in oče (Kaja Žnidaršič, Ariana Bašeska), sestrica Lili (Ana Urankar, Freja Bogdanovič) ter učiteljica Resnik (Erika Močnik), ki jih je pripeljal znanstvenik, stric Frenk. Prispeli so ravno ob pravem času, da so slišali, kaj vse se je Lars naučil na Zemlji, ne le da je igral na flavto, ampak je tudi zapel in zaplesal.
Na Zemlji je živel (zlati plešoči) kralj s stražo (Mojca Ermenc, Pia Juhart, Erika Močnik, Vita Pogačar) in je sameval razpadajoči Grad umetnosti, ki je bil potreben prenove. Larsu in njegovim prijateljem je na koncu koncev le uspelo prepričati kralja (Alja Majdič, Brina Gašparič), tudi ob pomoči čarobne vile (Ana Trojnar), da pokliče delavce in zidarje, da obnovijo Grad umetnosti. Ko je bilo vse končano, so se Marsovci vrnili domov, nove zemeljske prijatelje pa povabili na Mars, seveda k sebi na obisk.
Multimedijska vesoljna pravljica Glej Larsa z Marsa! je bila prvič uprizorjena ob letošnjem Letnem nastopu učencev baleta in plesa GŠ Kamnik 13. aprila, tudi v počastitev 100-letnice baleta na slovenskem. Avtor domiselne ter poučne pravljice in glasbe je Blaž Pucihar, koreografijo je prispevala baletna pedagoginja in koreografinja na GŠ Ana Trojnar, ki je pridobila naziv baletnega pedagoga na Royal Academy of Dance. Celovito zaokrožena gledališko plesna pripoved je tekla ob radijskih glasovih ter zasedbi vlog radijske igre, ko so se v ‘offu’ slišali znani glasovi slovenskih igralcev: Jurija Součka, Gašperja Jarnija, Branka Završana, Ivanke Mežan, Silva Božiča in Maje Kunšič. Nastopajoči učenci so dobro razgibali in odigrali svoje vloge, tudi pohvalno sinhrono sledili radijskim glasovom v ‘offu’. Zgodbo so kar dobro vpeli v tri umetniške medije − glasbe, igre, plesa ter baletnega učnega programa GŠ, bilo bi škoda, če ne bi predstava razveselila še otrok drugih mest ter odrov, predvsem pa bi jo morali posneti za otroški TV-program. Je celovito zaokrožena otroška pravljica bogatih kostumov (kostumografija Irena Baš), ko se pričarajo novi svetovi v slikovitih ter futuristično zasnovanih videoprojekcijah in diapozitivov (oblikovanje in priprava Aleša Unk), tudi podkrepljena z uporabo scenskih efektov (Marko Perne s.p.) ob pravšnjem svetlobnem oblikovanju Jana Žavbija.
Baletna in plesna zgodba z okoli 30 in več nastopajočimi otroki ter šolarji teče v trinajstih glasbeno-plesnih skicah, ko zaplešejo Marsovski piškotki, ljubke plesalke druge plesne pripravnice in jim sledijo Zvezde ter Zvezdni utrinki plesne pripravnice 3, ko poskočijo in zaplešejo Marsovske muze (2. r.). Na odru teče tudi čas za Ples veselja ter rajanja ob obnovi Gradu umetnosti, kjer svoj ples zavejejo še zidarji in pleskarji v delovni koreografiji ob plesnem izhodu 3., 4. in 5. razreda baleta, in ko Larsu mirne sanje zaželijo Večerne vile (4. in 5. r.). Plesni pouk se stopnjuje po razrednih stopnjah v osmišljenjih prostorsko razvejanih ter igrivih koreografijah, kjer prihajajo do izraza baletna ravnotežja, drže ter pozicije in estetika plesnih rok. Proti koncu pa zapleše še zlati kralj, obkrožen s plesalkam 6. razreda v baletnih tutujih, tudi v dobri učni ter klasični postavitvi na baletnih špicah; je čarobni ples, ki pravljično zaokroži vzdušje vesoljne zgodbe. Letni nastop učencev plesa in baleta Glasbene šole Kamnik se predstavi kot osmišljen gledališko-plesni ter glasbeni dogodek pravljične, tudi aktualno zasnovane zgodbe v pohvalni izvedbi vseh nastopajočih. Hvalo si zaslužijo prav vsi, ki so prispevali k slikoviti uprizoritvi te odrske zgodbe, ki presega ustaljene produkcijske okvire ter bogati in dopolnjuje umetniška obzorja mladih.
V Ljubljani se je v Hiši otrok in umetnosti zgodila nenavadna belina interaktivne plesne predstave za najmlajše (3+) z naslovom Od kapljice do oceana, ki je premiero uzrla že 6. oktobra, zavoljo nepredvidene težave pa žal obnemela, da bi se v svoji snežni belini znova aktivirala 8. decembra; mogoče jo je s seboj prinesel celo težko pričakovani prvi decembrski mož t. i. Miklavž. V Hiši otrok in umetnosti so na hodniku posejane omarice, saj se je treba sezuti, čevlje pa prepustiti omaricam ter v copatih vstopiti v veliko pravljično dvorano. Tiho in radovedno so otroci s starši vstopali v mehki beli šotor, v beli oblak, ter pričakovali dve veliki kaplji, Žibi in Tabi, ki lebdita v zraku. Medtem pa se je v oblaku dogajal veseli živ-žav malih kapljic, ko so mehke kocke letele po zraku na vse strani in je odmeval otroški smeh. In še preden je zagrmelo v oblaku, sta prileteli kaplji Žibi in Tabi, ko je usekala grmeča narava, pa tudi odleteli na Zemljo ter skupaj z otroki prileteli na topla tla velike dvorane.
Za polet na Zemljo se plešoči kaplji odločita, ker je oblak postal pretesen, spodaj v dvorani pa je bilo veliko prostora, dovolj za vse, da so lahko zaplesali s kockami, se obmetavali ali pa se znašli v objemu Žibi in Tabi. In so se male kapljice zbirale, tako kot pravijo − najprej v deročem potočku, pa v hitri reki, vse dokler niso vzvalovile v velikem oceanu, ki jih je nosil ter pretakal na svojih mogočnih valovih. Dvorana je postala odprt ustvarjalni prostor, kjer so se najmlajši ter najbolj pogumni veselo poigravali in se spopadli z veliko valovito (oceansko) plahto, tisti manj pogumni pa poiskali starše, da so jih vodili skozi to vabljivo razgibano in slikovito oprijemljivo vsebino, ki je veselo aktivirala še mamice in očke. Interaktivna predstava za otroke Od kapljice do oceana je nastala po avtorskem konceptu Ajde Tomazin, Tini Rozman in Mojce Špik, slednji sta še soustvarjali ter zaplesali v predstavi. Ni bilo lahko animirati najmlajših, Tini in Mojca sta se krepko potrudili, da sta otroke vabili s svojim prelivajočim se plesom, ki spominja na vodne valove, še posebej pa sta v zahtevnih akrobatskih oblikah ter poskokih privabljali zvedave poglede, ko pa so se otroci vključili ter aktivirali v njuni plesni zgodbi, so njihovi pogledi zasijali, urne noge ter nasmejani obrazi tudi zrcalili njihovo veselje in zadovoljstvo, ko so lahko postali del te prisrčne odrske igre. Zaplesati so morali tudi starši, saj so jih otroci vodili za roko v plesno središče malih in velikih kapelj. Veliki kaplji ter plesalki, Tini in Mojca, sta ob koncu predstave popolnoma premočeni obsedeli ter dejali, da je bila to njihova peta ter najzahtevnejša predstava, ko je otroke veliko lažje animirati ter zvabiti v ustvarjalni proces, ko pridejo na predstavo s svojimi vrtci, kot pa s svojimi starši.
Tokrat sta praktično več kot pol ure domiselno plesali ter gibalno animirali otroke v svojem plesnem okrilju, kar je zahtevalo poleg plesnih in gibalnih domislic tudi obilo kondicije, še posebej prave energije, s katero sta pristopali k otrokom in njihovemu svetu domišljije. Predstava traja okoli 45 minut, ko se otroci na samem začetku okoli deset minut uigravajo v podnebju belega oblaka. Za koreografijo, režijo ter docela dobro likovno podobo predstave stoji Ajda Tomazin, ki je leta 2005 zaključila SVŠGL Umetniško plesno gimnazijo, nato še diplomirala na Univerzi v Ljubljani: ALU, smer oblikovanje, ob vzporednem študiju na AGRFT pa smer filmske in TV-montaže 2010., leta 2014 pa tudi magistrirala na Inštitutu aplikativnih gledaliških znanosti na univerzi v Glessnu v Nemčiji, in to iz študij koreografije in performansa. Njena usmeritev in seveda tudi želja je projektom doprinesti celostno vizualno podobo, kar ji je gotovo uspelo tudi v njenem umetniškem pristopu k interaktivnemu vizualnemu konceptu Od kapljice do oceana.
Čisto kostumografsko belino in scenografijo je zasnoval Iztok Hrga, avtorji spodbudne glasbe ter izvedbe so bili Ana Kravanja in duet Najoua, k dramaturgiji in oblikovanju svetlobe pa prispeval Anže Virant. Predstava za najmlajše je nastala v produkciji Hiše otrok in umetnosti ob idejni zasnovi projekta Irene Rajh in Tadeja Pungerčarja ter izdelavi scenskih elementov Marine Hrovatin. Umetniško zasnovan otroški plesni projekt Od kapljice do oceana se oznanja kot nova interaktivna uprizoritev iz cikla Izkustvenega labirinta umetnosti za najmlajše, ki združuje umetnost z znanostjo, kar pomeni, da lahko spodbudno pričakujemo nove projekte, ko se bodo naši najmlajši ob igri in plesu spoznavali z naravo in se aktivno spodbujali k ustvarjalnosti.
