Dušan Vodlan. Spet bo večina rekla, da sem nor.

Dušan Vodlan na odru Kulturnega doma Krško na proslavi plesnega delovanja.

Proslava mi je pomenila do zdaj največje priznanje za moje minulo delo. Uresničile so se mi vse sanje, najbolj pa me veseli, da je bil prisoten jagodni izbor mojih prijateljev in nastopajočih.

Zapel je Dušanov prijatelj legendarni pevec Miro Ungar.
Veseli me tudi, da sem eden redkih ali celo prvi plesni strokovnjak z najvišjim priznanjem za kulturne dosežke. To priznanje me ne obvezuje do nikogar niti do ničesar, saj ljudem, kot sem jaz, je to že prirojeno in je takšna nagrada samo potrdilo za minulo delo. Moje tovrstno delo bom samo še nadgradil z uspešnim delovanjem doma, po Sloveniji ter v tujini.
Miro Cerar je Dušanu podelil kolajno.
Sem pa tudi vesel za zlato medaljo za športne dosežke, ki mi jo je na prireditvi podelil večkratni svetovni in olimpijski prvak, moj športni in življenjski vzornik, gospod Miro Cerar starejši. Mojih preplesanih štirideset let je bilo zelo čudovitih in se zavedam, da če plesa ne bi bilo v mojem življenju, bi mi življenje, tako kot večini, zdrsnilo kot pesek med prsti. Zato se počutim, kot da živim že 120 let. Ha, ha, ha, spet bo večina rekla, da sem nor, ne nisem nor, dragi moji, sem pač drugačen, in vsi ostali, ki ne znate ustaviti sveta, boste tako reagirali, ker enostavno ne veste, zakaj je sploh svet ustvarjen. Ma, to je vaš izziv.
Z Dušanom sta praznovala tudi njegova sinova Sebastijan in Luka ter …
Skozi ples sem spoznal ogromno čudovitih ljudi in učiteljev, ki so se me dotaknili in sem se od njih veliko naučil. Prepotoval sem celotno Evropo in del sveta, in še bom. Nastopi in povezava med plesalci in publiko in manj s sodniki je neverjetno močna povezava, kjer se čuti in tudi vidi (ne vidi vsak, da se razumemo), kako se v telesih in okolju pretaka moč energije, svetlobe in informacije. Ko enkrat zaznaš to, si neustrašen in neusmiljen. Žal mi je le, da takšnih občutkov ne morem deliti z več ljudmi. Zadržalo se je veselje do plesa in ostali so pošteni in zagnani ljubitelji plesa, ki bodo prav gotovo nadaljevali, kjer so nekateri že končali in kjer bom nekoč tudi jaz končal.
… plesalka Ana Mesec, ki je z Dušanom zaplesala. (Foto: Marko Mesec)
V plesu se je izgubila njegova prvobitnost, pravijo, da je ples, in tako tudi jaz že ves čas čutim, mati vseh umetnosti. Na žalost pa je pohlep in tekmovalnost popolnoma izničila to prvobitno prvino. Izginila je muzikalnost in interpretacija, koreografija in s tem umetnost, saj vse bazira na moči in premagovanju drugih ter biti najboljši. Večina trenerjev mladostnike uči, da je drugo mesto poraz. Ta pojav je prava žalost in katastrofa v plesu, ki se je pojavil pred nekako petindvajsetimi leti. Zagozdil se je tako zelo v obstoječo strukturo, da ni več možnosti, da se bo zadeva v tej postavi spremenila, na žalost že deluje Šiva. (je za naš portal ob svoji 40-letnici delovanja na plesnem področju razmišljal Dušan Vodlan, ki ples intenzivno spremlja, a je odplul v čisto drugačne, šamanske vode)

View Gallery 5 Photos