Na glas razmišljam. Med leti 2002 in 2004 sem bil trener-selektor tajske plesne reprezentance. Vsako leto sem bil v Bangkoku vsaj 3 mesece, skupaj z drugimi lokacijami (Japonska, Malezija, Taipei) v Aziji pa skoraj 4−5 mesecev letno.
V tem obdobju je ravno izbruhnil SARS. Zato so zame ljudje v maskah kategorija − ŽE VIDENO. Covid pa epidemija tipa − ŽE PREŽIVETA. Po meni je ta vsa situacija: bilo i prošlo. Ne prva, ne zadnja.
So pa stvari, ki jih od takrat redno počnem:
1. tuširam se 2 do 4-krat na dan
2. zobe si umivam 3 do 5-krat na dan
3. vsako jutro spijem dozo multivitaminov
4. vedno imam pri sebi milo za umivanje rok
5. po vsakem rokovanju z drugo osebo si takoj umijem roke
6. nikoli se ne dotikam javnih površin z golo roko, če je nujno, z rokavico, komolcem ali pa v skrajnem spet takoj umijem roke.
7. na petrolu nikoli nisem prijel za ročaj pumpe brez rokavice, vedno imam v avtu vsaj 10 parov plastičnih rokavic za primer nujnega tankanja v Italiji ali kje drugje, kjer rokavic nimajo
8. nikoli ne pijem iz istega kozarca z drugo osebo, celo v krogu družine, včasih si celo sperem pribor in krožnike
9. vedno, ko hodim v tuš v hotelih ali kampu, se tuširam v natikačih (nekoč sem staknil gljivice)
10. kamorkoli grem, imam svojo posteljnino s sabo
11. kamorkoli grem, imam s sabo svoj kopalni plašč
12. umivanje rok in dotikanje vodovodnih pip, kjer ni avtomata, zaprem s koščkom papirja ali komolcem
13. po dotiku bankovcev si takoj umijem roke, po možnosti plačujem s kartico
14. umivanje obraza vsaj 3-krat dnevno in nanašanje kreme proti gubam (to je neka druga obsesija)
Sigurno sem še kaj pozabil. Edino stvar, ki sem jo dodal v času covida je, da sem vso hrano, kupljeno v trgovini spral pod vročo vodo, preden sem jo dajal v hladilnik. Domači mi pravijo, da nisem normalen. Kot da sem kdaj bil?! Si lahko predstavljate, kakšno je življenje nekoga, ki se mu gabi 99 % stvari, ki jih vidi okoli sebe. Zame je to normaliteta. Verjetno sem tako pedanten, ker takoj dobim herpes, če ne pazim na vse prej omenjene stvari. Dokler bojo ljudje packoni, bojo taki ali drugačni virusi vedno. Obstajajo dezinfektanti in pa predvsem DEODORANTI. Tudi šampon je že stara iznajdba. Koliko folka smrdi na blagajni v trgovini. Koliko folka vidiš, da ni videl tuša 3 dni. Na tone. Prejle sem na ulici videl pijanca, ki je iz smeti vzel pločevinko piva, se vidi, da ni bila povsem prazna in je spil, kar je še ostalo. Sem si mislil sam pri sebi: Ti model si pa odporen, jaz, da naredim kaj takega, dobim tak herpes, da adijo. Še kak tetanus in hepatitis tudi. Po tej karanteni pričakujem od ministra za izobraževanje in kulturo 2 nova predmeta v osnovnih šolah:
1. OSEBNA HIGIENA
2. OSNOVE FINANČNE PISMENOSTI
Ta epidemija bo odšla, tako kot je prišla. Menjati je treba MENTALITETO in NAVADE raje. Lep vikend vsem! Ostanite zdravi in previdni! (se je na družbenem omrežju Facebook razpisal svetovni prvak v kombinaciji latina in standarda, plesalec Miša Cigoj, ki se je za nekaj časa odselil iz Slovenije v Ukrajino, od koder prihaja njegova žena Svetlana. A se ta vikend tudi vrača nazaj v rodno Ajdovščino. Miša je bil vedno posebnež brez dlake na jeziku in nekaj njegovih točk je seveda nujno upoštevati, če jih slučajno še ne. P. S. Besedilo objavljamo nelektorirano.)
