Zahvaljujem se Javnemu skladu RS za kulturo – OI Celje za nominacijo in komisiji za dodelitev nagrade, ki je prepoznala moj plesno umetniški prispevek h kulturi tako mesta Celja, Slovenije in širše. Izjemno sem vesela, da nocoj prejemam priznanje celjska zvezda na istem odru s svojim, nekoč plesalcem Boštjanom Antončičem, ki je ustvaril vrhunsko mednarodno kariero in na katerega sem bila in sem še vedno ponosna ter mu iz srca čestitam.
Za priznanje čestitam tudi Škratovemu lutkovnemu gledališču, v katerem je med igralci tudi Paulina Veronek, moja dolgoletna plesalka. Izjemen občutek, da nas vse nagrajence povezuje ples.
Te dni dobivam številne čestitke iz vse Slovenije in tujine, ki me s svojimi toplimi besedami božajo in prenekateri ganejo. Odkrito povedano, nisem pričakovala takšnega odziva. To dokazuje, da ljudje vsa ta leta spremljajo moje delo in se zavedajo moje predanosti in ljubezni, ki jo dajem plesu, otrokom, mladini in na sploh kulturi našega mesta.
Kako na kratko strniti vse občutke, ki se mi sprožajo ob prejetju tega pomembnega priznanja za življenjsko delo? Življenjsko delo se sliši kot nekaj, kar se zaključuje, jaz pa imam občutek, da je še veliko tega pred menoj. Res je, da je za menoj že 47 let aktivnega in intenzivnega plesnega ustvarjanja v Plesnem forumu Celje in da sem v vsem tem času ustvarila več kot 100 celovečernih plesnih projektov, nešteto krajših koreografij, uspešnih tekmovanj, gostovanj, festivalov, mednarodnih sodelovanj, snemanj, prireditev … Niti števila vseh ne vem, vem pa, da me je vso moje ustvarjalno delo močno povezalo s številnimi generacijami plesalcev, ki so ob meni s plesom odraščali, soustvarjali, se osebnostno razvijali, s plesom pridobivali dragocene izkušnje za življenje ter za vedno postali del naše velike plesne družine.
Za večino sem še vedno plesna mama in naša barvita hiška Plesnega foruma je njihov drugi dom. Vezi, ki so se in se še vedno med nami spletajo, so neprecenljive. Z leti sem spoznala, da je ravno to največja Vrednota in bistvo mojega dela, ki me izpolnjuje, osrečuje in mi daje novo energijo za naprej. Zapis moje plesalke, danes uspešne novinarke, pove vse: “Še vedno najraje rečem, da plešem skozi življenje … zaradi plesa so moji padci mehkejši in samo priložnost za še višji skok”. To dokazuje, da Plesni forum Celje ni samo plesna šola, temveč je način življenja! Hkrati je tudi način življenja naše družine.
Še posebej bi rada poudarila pomembno vlogo mojega življenjskega sopotnika Dušana, brez katerega tudi Plesni forum ne bi bil to, kar je. Brez njegove moške energije in praktične narave marsičesa ne bi uresničili. Njegova zasluga so med drugim tudi številni koncerti in prireditve vrhunskih izvajalcev, ki jih redno organizira v naši ‘dnevni sobi’, kot radi poimenujemo našo dvorano. Želim si, da bi naš Plesni forum Celje še dolgo žarel v vsej svoji barvitosti, ustvarjalnosti, v plesnih projektih in prireditvah, v srčnosti in pozitivni energij, po odprtosti, gostoljubnosti, po domačnosti in po prepletanju človeških vezi. Naj slovi po dobrem vzdušju, po druženjih na prireditvah in koncertih, naj kulturno utripa z vso močjo in žari z vsemi odtenki mavrice. Od zdaj bo še bolj žarel v lesku moje in naše celjske zvezde!
V Celju letos ob kulturnem prazniku slavimo ples, zato za vse ljubitelje plesa konec tedna pripravljamo tri sodobno plesne predstave. Trije večeri, dve lokaciji, ista ura in nekaj imen, ki jih res ne gre zamuditi: Žigan Krajnčan, Gea Erjavec in Mojca Majcen.
V petek, 10. 2., ob 19. 30 Hiša kulture Celje vabi v Narodni dom na plesni koncert, čutno poslastico za ljubitelje glasbe in plesa Ljubi me nežno. Gre za očarljivo popotovanje skozi fragmente ljubezni in dve nenavadni ljubezenski zgodbi, ki sta navdihnili vse štiri ustvarjalce – Žigana in Kristijana Krajnčana ter njuni življenjski sopotnici Tsarino Marinkov Krajnčan in Kristýno Šajtošovo.
V soboto in nedeljo se dobimo pri Gogi v Plesnem forumu Celje. V soboto, 11. 2., ob 19. 30 se z avtorsko vizualnim plesno-gledališkim performansom predstavi Gea Erjavec in oživi lik starodavne mezopotamske boginje zemlje in neba, boginje ljubezni, plodnosti in prepira, ki jo povezujejo tudi z lepoto, pravičnostjo in politično močjo.
V nedeljo, 12. 2., ob 19.30 pa se v Celje vrača nadaljevanje, drugi del predstave Odmerjanje užitka v soavtorstvu Mojce Majcen, Igorja Sviderskega in Urše Rupnik. Gre za kritiko ali parodijo neoliberalne gonje po še in še več ali zgolj za venomer srečne, zadovoljne, uspešne in uživaške posameznike? Morda pa le slavljenje različnosti plesnih teles, ki se združujejo v želji po še več plesa, še več ritmične zamaknjenosti, še več predajanja glasbi. Naj vikend mine v plesu, od petkove nežnosti, mimo poglobljene ženskosti v soboto do nedeljske eksplozije užitka. (zahvalni govor letošnje prejemnice priznanja celjska zvezda za življenjsko delo Gordane Stefanovič Erjavec. Čestitke, draga Goga, in uspešno delo še naprej.)
