Gallusova dvorana Cankarjevega doma bo v treh razprodanih večerih napolnjena z energijo, ki jo prinaša na oder baletna zvezda svetovnega formata Sergej Polunin. Na nedeljski novinarski konferenci je profesionalno oddelal vse, kar se je od njega zahtevalo, ob budnem nadzoru svoje trenutne menedžerke, Srbkinje Zrnke Mišković Petrović, ki pravi zanj, da večkrat kot nastopa, vse boljši je. Vsi, ki ste ostali brez vstopnic, se lahko podate na lov v Beograd, kjer bo nastopil takoj za Ljubljano, in sicer 7., 8. in 9. marca. Polunin ima poleg ukrajinskega in ruskega tudi državljanstvo Srbije. Nekaj njegovih misli z nedeljske tiskovne konference si preberite v nadaljevanju.
O uspehu. "Balet je takšna dejavnost, da se mora ‘poklopiti’ več elementov. Osebno sem prepričan, da je pomembna predanost in seveda talent, pri tem mislim, da imaš močne kosti, prave mišice in pravo razmerje telesa, da znaš igrati, da te zanima človekova osebnost in si seveda dovolj fizično močan, da lahko dviguješ dekleta. Prav tako potrebuješ tudi srečo. Toda prepričan sem, da če imaš talent in če ne delaš tako, zelo lahko uspeš. Pri vsem tem pa moraš imeti za uspeh tudi srečo. Če si zares nadarjen, mislim, da te tudi brez pretirano trdega dela čaka uspeh. In po drugi strani, s trdim delom lahko dosežeš uspeh, le da malo dlje traja. Pa tudi naloga staršev je, da prepoznajo naše naravnanosti, kakšne predispozicije imamo, da bi pozneje lahko dosegli uspeh."
O Vladimirju Putinu. "Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj pozitivnega. Tudi od ljudi, ki so mu blizu, sem slišal, da dela zelo pozitivne stvari. Globoko human je in zavzame se tudi za umetnike v težavah, ki mu lahko pišejo in jim je pripravljen pomagati. Je med svetlobo in temo in on je izbral svetlobo. To mi govori moja intuicija. Zato mi ni všeč, da ga predstavljajo v negativni luči."
O Vaclavu Nižinskem. "Pred predstavo nisem veliko razmišljal o Nižinskem. Med vajami pa sem ga kar naenkrat začutil, njegovo osebnost, njegova takratna čustva. Zavedel sem se tudi krogotoka časa. Plesalec je živel takrat in plesalec je tu danes. Čez petdeset let me bo nadomestil drug plesalec. Misel, da nič zares ne mine, me je osrečila."
O Sloveniji in Ljubljani. "Ko smo se začeli pogovarjati v St. Moritzu o gostovanju v Ljubljani, so mi rekli, da je Slovenija podobna Švici. In ko sem gledal iz letala, se mi je res zdelo tako. Čudovita pokrajina. No, časa za ogled Ljubljane še nisem imel, imam pa občutek, da gre za mešanico narave in stolpnic, kaosa in konstrukta. Tudi Cankarjev dom je všečna zgradba."
O baletu kot poslanstvu. "Priznam, da so v mojem življenju obstajala obdobja, ko sem se želel znebiti samega plesa. Potem pa sem nenadoma dojel, da gre za moje poslanstvo, čeprav ne vem natanko, kakšno naj bi to poslanstvo bilo. Gotovo pa je to ena pomembnih nalog v mojem življenju. Vidim, da je treba spremeniti dejavnost oziroma industrijo baleta. Znotraj tega pa obstaja še več manjših poslanstev. Eno takšnih je tudi to, da ko ljudem pokažemo ples, jih na nek način razsvetlimo. To se sliši mogoče nenavadno, ampak več ljudi vidi balet, bolj razsvetljeni so. In na ta način lahko z baletom spreminjamo svet."
