Baletno tekmovanje v Kairu. Solze sreče in žalosti.

Claudi Sovre pripravlja balerine na tekmovanje. (Foto: ETA)

Pred nekaj leti sem na FB-omrežju zasledila oglas: ‘Iščejo se učitelji klasičnega baleta za poučevanje otrok v Kairu/Egipt, zaželeno poučevanje po metodiki Vaganova’. Ker sem bila sama že takrat razočarana nad situacijo in odnosom naše države do klasičnega baleta v Sloveniji, sem v sebi globoko zavzdihnila in pomislila: ”Če bi bila mlajša in če ne bi imela stvari, predvsem ljudi (in živali), ki me vežejo na moj dom, bi kar ‘spokala kufre’, se usedla na ‘avion’ in začela delati s srcem nekje drugje, kjer bi poskušala svoje izkušnje in ljubezen do klasičnega baleta deliti z otroki izven Slovenije." Tega seveda (zaradi že omenjenih razlogov) nisem naredila, sem se pa povezala z Nino Cuznar, lastnico dveh baletnih šol na dveh različnih lokacijah v Kairu, pod imenom Easy Talent Academy (ETA), za katero sem presenečena izvedela, da je rojena Slovenka, ki je živela v Ljubljani, pozneje v Ameriki, zdaj že več let njen dom predstavlja Kairo, kjer živi s svojim možem in tremi hčerkami.

Udeleženci tekmovanja v Kairu

Nini sem poskušala pomagati pri iskanju baletnih učiteljev z deljenjem njenega oglasa po družbenih omrežjih, vendar se žal ni nihče od mladih (ali ne tako mladih) baletnih plesalk ali plesalcev, ki nimajo redne zaposlitve v enem od obeh gledališč, odločil, da bi se poizkusil podati v to avanturo. Star pregovor pravi, da je ”vse za nekaj dobro”, in tako sva skozi to ‘internetno’ poznanstvo z Nino navezali dober kontakt, verjetno sva začutili, da naju povezujeta nek podoben entuziazem in ljubezen do klasičnega baleta. Nina se je s svojimi hčerkami poleti odločila priti v Slovenijo in obiskati poletni seminar Danc’s Piran, na katerem sem takrat še sodelovala kot del organizacijske ekipe. Moram priznati, da sva se z Nino takoj ujeli, tako osebno, kot v profesionalnem razmišljanju, in tudi po njeni vrnitvi v Egipt sva do danes ostali v stiku.

Priprave na tekmovanje

Lansko jesen me je Nina spet presenetila z novo idejo – 2. nacionalno tekmovanje v klasičnem baletu in sodobnem plesu v Kairu, na katerega me je povabila kot predsednico žirije, česar sem se seveda izredno razveselila. Ko sem uskladila vse svoje obveznosti v Sloveniji, sva določili datum, Nina pa me je prosila za pomoč pri izboru še dveh žirantk. Pogovarjala sem se z več dekleti, na koncu pa smo našli skupni jezik z nekdanjima baletnima plesalkama, ki se trenutno ukvarjata z baletom na drug način: Dašo Skrt iz Ljubljane in Milo Stijak iz Beograda. Zdaj, ko je tekmovanje za nami, lahko povem, da smo se kot ekipa odlično ujele kot sostanovalke v ogromnem stanovanju, le nekaj 100 metrov oddaljenem od baletne šole ETA, kot tudi pri ocenjevanju tekmovalk in tekmovalcev, kjer smo bile precej enotnega mnenja, kar nam je omogočilo hitro in lažje odločanje.

Tekmovanje je potekalo v dveh dnevih. Začelo se je v petek, 15. 2., z dvema kategorijama klasičnega baleta, kjer so bili otroci razdeljeni v dve starostni skupini: junior od 6 do 10 let in senior od 11 do 16 let. Izvesti so morali klasično variacijo na polprstih ali na konicah prstov, odvisno od njihove starosti in telesne pripravljenosti. Naslednji dan se je ponovil podoben scenarij, le da so otroci tekmovali v kategorijah klasični balet dvojica in skupina, za tem pa smo nadaljevali s tekmovanjem v sodobnem plesu v kategorijah solo, dvojica in skupina, Otrokom smo v vsaki kategoriji podelili po eno od treh nagrad (prva, druga in tretja), poleg tega pa izbrali še nekaj nagrajencev v kategorijah: najboljši talent in kostum. Odločitev je seveda zmeraj težka, vsak otrok si želi dobiti nagrado (kot si to zanje želijo njihovi starši), vsi otroci so trdo delali na poti do pripravljenosti za tekmovanje, pa vendar med njimi obstajajo razlike in treba se je bilo odločiti. Po koncu podelitve nagrad smo bili priča solzam sreče in solzam žalosti, vendar se temu seveda ni mogoče izogniti na nobenem tekmovanju.

Organizator, Easy Talent Academy, je pred začetkom podelitve pripravil manjša darilca za prav vsakega tekmovalca, saj so bili v naših očeh zmagovalci vsi, ki so zbrali dovolj poguma in volje za vsakodnevne dodatne treninge, da so se lahko udeležili tekmovanja. Nagrajenci pa so poleg medalj in diplom dobili še možnost brezplačnega obiska enega od poletnih plesnih seminarjev, med njimi tudi International Masterclass Croatia v Zagrebu pod umetniškim vodstvom Aleksandra Lukjanova in v organizaciji njegove žene Maje Lukjanov, kjer bom spet poučevala že tretje poletje. Tudi sama sem prispevala brezplačno udeležbo nekaj otrokom za Plesno poletje v Ljubljani, ki ga bom v avgustu organizirala drugič. Klasični balet in repertoar bova tudi letos poučevala z Viktorjem Isajčevim, sodobne ustvarjalne delavnice pa bo znova vodila Rosana Hribar.

Žirantke

Pa naj povem še nekaj več o sami šoli ETA, ki jo je Nina  ustanovila v Kairu leta 2013 kot prvo profesionalno baletno šolo, ki poučuje po originalni ruski baletni metodiki. Učenci, ki uspešno zaključijo določeno stopnjo šolanja na ETA, so kvalificirani za pridobitev diplome ISCN (International Standard Certificate Number), s katero vsak posameznik pridobi unikatno kodo certifikata, ki je prek spleta preverljiva povsod v svetu. Naj izkoristim tale članek in se javno zahvalim Nini in ETA, da je prepoznala moje delo kot predsednice žirije in delo preostalih dveh članic na dovolj visoki ravni, da so nam ob zaključku tekmovanja izročili vsaki svoj ISCN certifikat za vodenje baletnih seminarjev in  delavnic v tednu pred tekmovanjem, kot tudi za delo pri samem tekmovanju.

Podelitev

ETA je tudi ustanovitelj 1. nacionalnega tekmovanja v klasičnem baletu v Egiptu, ki je potekalo leta 2016 in se ga je udeležilo 111 tekmovalcev. Bravo, Nina, spet smo Slovenci v nečem prvi izven meja naše dežele, celo v Kairu, mestu z 2,5 milijona prebivalci. Nina je celotno tekmovanje, kot tudi seminarje in delavnice, pred tem odlično organizirala, vse je bilo vnaprej skrbno pripravljeno, potekalo je tekoče, brez zapletov, kar je gotovo rezultat njenega polletnega dela na tem projektu. Tekmovanja so se udeležile zasebne šole z raznih koncev Egipta, s skupnim številom 170 otrok, ki so izvedli 91 različnih variacij, duetov in skupinskih plesov, za katere smo podelili 12 medalj.

Pri piramidah

Po končanem tekmovanju sem imela na voljo en dan, da si ogledam svetovno znane piramide v Gizi, ki so v bistvu postale del Kaira, saj se to ogromno milijonsko mesto ves čas neverjetno hitro širi. Občutek, ko sem zagledala te velikanske stvaritve, zgrajene okrog 2500 let pr. n. št., je bil neverjeten. Tudi pogled na Veliko Sfingo je naredil name nepozaben vtis. Pozneje sem obiskala še prelepo in ogromno mošejo Mesquita d’al-Hàkim, se peljala skozi Downtown, znan po svoji evropski arhitekturi, in se zaustavila na njihovi veliki tržnici Khan el Khalili, kjer sva si z Nino za pozno kosilo privoščili slastne tipične egiptovske dobrote. Ob polnoči sem bila na letališču, letela prek Moskve in zjutraj pristala na našem domačem letališču.

… (foto: ETA)

V Kairu sem bila prvič in vesela sem, da to ni bilo potovanje, organizirano prek turistične agencije, tako da sem ga lahko doživela v precej realni luči. Čeprav sem večino časa preživela v baletnih dvoranah in gledališču, kjer je tekmovanje potekalo, sem doživela utrip tega kaotičnega mesta, polnega nasprotij in prebivalcev, izredno glasnih in hkrati izredno prijaznih. Prepričana sem, da to ni bil moj zadnji obisk Kaira. Nina ima odlično žilico za organizacijo, več projektov sva že imeli v mislih, gotovo katerega od njih v prihodnosti tudi uresničiva. Mogoče poveževa Kairo in Ljubljano v baletnem smislu? Idej je veliko, dela se z Nino ne bojiva – torej ni ovir za nove podvige.

View Gallery 9 Photos