Ljubezen, odnosi, dialog … Popolna akustika z Dario Bignardi.

Slovenijo je v minulih dneh obiskala italijanska pisateljica, novinarka in TV-voditeljica Daria Bignardi. Pred časom je pri Mladinski knjigi izšel njen drugi roman, ki nosi naslov Popolna akustika (prevod Anita Jadrič), ki govori o partnerskih odnosih.

Janko Petrovec in Daria Bignardi med pogovorom v Konzorciju.
Daria Bignardi (1961) se je rodila v Ferrari, kjer je obiskovala klasično gimnazijo. Študirala je v Bologni in kmalu začela nabirati delovne izkušnje: v marketinški agenciji, na radiu, televiziji in pri tiskanih medijih. Ko se je leta 1984 preselila v Milano, je z založbo Mondadori sodelovala pri več revijah. Posvečala se je tudi radiu: med letoma 1995 in 2008 je z znanima italijanskima voditeljema Linusom in Nicolom Savinom vodila literarno rubriko Pol ure Daria (La mezz’ora Daria) na Radio DeeJay. Toda Daria Bignardi je zaslovela predvsem s televizijskim delom. Doslej je sodelovala z različnimi italijanskimi tv mrežami in se proslavila predvsem s pogovornimi oddajami. Začela je kot urednica na RAI, kamor se je za krajši čas vrnila tudi  leta 2009, in sicer na RAI DUE z oddajo Ledena doba (L’era glaciale). Okoli preloma stoletja je ustvarjala na Berlusconijevem Mediasetu; med drugim je bila voditeljica prvih sezon razvpitega Big Brotherja (Grande Fratello, 2000/01) na programu Canale 5. V sezoni 2004/05 je prestopila k mreži LA7, kjer še vedno ustvarja oddajo Vdori barbarov (Le invasioni barbariche). Za svoje delo je bila nagrajena z italijanskim TV oskarjem in nagrado Telegatto.Od leta 2004 je poročena z novinarjem Luco Sofrijem, s katerim ima hčer Emilio. Iz prvega zakona z učiteljem Nicolo Manzonijem pa ima sina Ludovica. Izdala je štiri knjige. Leta 2009 je izšla njena avtobiografija Ne bom vas pustila kot sirote (Non vi lascerò orfani, Mondadori, 2009), ki je naletela na dober sprejem med bralci in kritiki. Sledili so trije romani: Težka karma (Un karma pesante, Mondadori, 2010), Popolna akustika (L’acustica perfetta, Mondadori, 2012/ Mladinska knjiga, 2014) in Ljubezen, kakršno si zaslužiš (L’amore che ti meriti, Mondadori, 2014). Piše za italijansko izdajo revije Vanity Fair in blog (http://barbablog.vanityfair.it), kjer v zapisih razmišlja o aktualnih dogodkih.
… (Foto: Saša Kovačič)
Popolna akustika je zgodba o naravi ljubezni, medsebojnih odnosih, usodnem pomanjkanju dialoga v partnerskem odnosu in pomembnosti drobnih stvari. Zanj je leta 2013 prejela sardinsko priznanje Navicella d’Argento. Glavni osebi v romanu sta violončelist Arne Cangein Sara Ferrando. Arne po šestnajstih letih ponovno sreča Saro, edino žensko, ki jo je kdaj ljubil. Po skupaj preživeti noči se tri mesece pozneje poročita. Po trinajstih letih zakona pa Sara nekega jutra tik pred božičem odide. V kratkem sporočilu napiše le, da je iz kletke, katero si je zgradila sama, preprosto morala uiti in da ne more povedati, ne kam gre ne kdaj se vrne. Arno jo sklene poiskati in ugotoviti vzrok za njen nenadni odhod, a mu kmalu postane jasno, da osebe, v katero je bil brezpogojno zaljubljen in s katero je tako dolgo živel, pravzaprav nikoli ni (s)poznal. S spoznavanjem ženine preteklosti raziskuje tudi svoj odnos do nje in sveta ter po nekakšni krožni poti pride do cilja, torej do samega sebe.
Prvoosebni pripovedovalec v romanu Popolna akustika je moški. Pisateljica pravi, da je bilo zanjo "postaviti se v moške čevlje" osvobajajoče, k čemur, po njenih besedah, pripomore nekaj njenih bolj moških lastnosti. Z moškim prvoosebnim pripovedovalcem je lahko, kot je povedala, zakrila tudi svojo prepoznavnost kot TV-voditeljica. Sarino zgodbo bralec spozna iz pripovedovanja njenega moža in ljudi, ki so jo poznali pred 13-letnim bivanjem z Arnom. Čeprav jo slednji pozna že 30 let, jo pravzaprav spozna šele, ko izgine. Ovita v skrivnost ostaja tudi Sarina osnovna travma iz otroštva. Sara je namreč občutljiva umetniška duša, nagnjena k depresiji. Arno pa je violončelist v znameniti milanski Scali. Bignardijeva v knjigi razbije stereotip, da so glasbeniki in umetniki nasploh bolj občutljivi, kar pa Arno ni. Avtorica se posveča psihološkim vprašanjem in posledicam, ki jih na ljudeh puščajo travme, saj – kot je povedala – se v italijanskem prostoru zadnje čase precej ljudi ukvarja s svojimi travmami, ki so posledica ravnanja njihovih prednikov. Vsi smo zaznamovani z njimi, nekateri z manjšimi, drugi z večjimi, preseči vse te travme, pomeni odrasti, meni pisateljica, ki je roman posvetila svoji prijateljici Stefanii Raya, ki je umrla za posledicami raka, stara 42 let. Med drugim smo izvedeli, da je svoj prvi roman napisala še kot otrok, ko ji je umrla mama.
Bignardijeva že osem let prepleta področji pisateljevanja in vodenja TV-oddaj, kar ji, kot pravi, trenutno uspeva, ne ve pa, kako dolgo bo še zmogla. Pravi, da je v Italiji možno preživeti s pisanjem, če dovolj prodaš, kar pa je odvisno tudi od načina življenja in kraja, v katerem bivaš. Kot je še povedala, je življenje v Milanu precej drago, ampak če si skromen, je mogoče. Bignardijeva je bila tudi prva voditeljica italijanskega resničnostnega šova Big Brother. Janko Petrovec je v pogovoru s pisateljico dejal, da so bile po njegovem mnenju prve oddaje veliko bolj kakovostne od aktualne ter da je mlade v šovu jemala zares, čemur je Bignardijeva pritrdila, ter ob tem dodala, da jim je prisluhnila ter da ji je sodelovanje veliko dalo. Trenutno je na televiziji LA7 voditeljica oddaj Le invasioni barbariche (Vdori barbarov), za kar pravi, da je naporno delo, saj v vsaki oddaji gosti okoli šest zelo različnih oseb, od predsednika vlade do raperja, ki mu vsakemu posveti pol ure pogovora. V romanu Popolna akustika pogosto poda različne jedilnike in jedi, za kar je razlog tudi v tem, ker tudi sama rada dobro je in je slabe volje, če mi ne uspe. Velik del dogajanja v romanu je postavljen v Sardinijo, zato je opisala sardinsko kulinariko, da zveni zgodba bolj avtentično.

 

View Gallery 5 Photos