Cankarjeve knjižne novosti

Nove knjige pri Cankarjevi založbi …

Pri Cankarjevi založbi je izšlo pet knjig, med njimi trije romani slovenskih avtorjev: Kako postati človek Aleša Debeljaka, Drame Emila Filipčiča in Ljubezen skozi zgodovino Katarine Majerhold ter dva tujih piscev: Ginster Siegfrieda Kracauerja in Spreminjanje naše besedilne zavesti Adriaana van der Weela.

Aleš Debeljak, Kako postati človek (cena: 24,94 evra)
Kako postati človek Aleša Debeljaka so pesmi o otroštvu, o odraščanju, o zgodbi dečka, ki odrašča v mladeniča, iz dneva v dan, od ene da drugo knjižno stran … Debeljak (1961), pesnik in esejist, je objavil osem knjig pesmi, štirinajst knjig esejev, prevedel izbrane pesmi Johna Ashberyja in knjigo o sociologiji vednosti ter uredil več književnih antologij. Za svoje delo je dobil mednarodne, jugoslovanske in slovenske nagrade, vključno z nagrado Prešernovega sklada in priznanjem ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so v prevodih izšle v več kot dvajsetih jezikih. Na Univerzi v Ljubljani je redni, na College d’Europe (Natolin, Varšava) pa redni gostujoči profesor za kulturologijo. Z ženo, pisateljico Erico Johnson Debeljak, in tremi otroki živi v Zeleni jami v Ljubljani. Kako postati človek
Emil Filipčič, Drame (cena: 39,96 evra)
V knjigi Drame pisatelja, performerja in igralca Emila Filipčiča, ki je zaznamoval slovensko dramatiko konca 20. stoletja, je devet izbranih dram. Filipčič je ob radijski Butnskali, ki je dobila razsežnosti ljudskega besedila, poznavalce in ljubitelje gledališča navduševal z dramatičnimi fantazijskimi izleti Ujetnikov svobode in Altamire in dih jemajočimi persiflažami likov iz svetovne dramatike ali medijsko razvpitih imen vsakdanjega življenja. Izbrane drame (Kegler, Bolna nevesta, Atlantida, Psiha, 20th Century Fox, Figaro se ženi, Suženj akcije) ponujajo duhovni prerez enega najsrečnejših in temu ustrezno veselo norih obdobij slovenske zgodovine.
Katarina Majerhold, Ljubezen skozi zgodovino (cena: 29,95 evra)
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino se se avtorica Katarina Majerhold v knjigi osredotoča zlasti na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Ljudje namreč velikokrat sledijo nekemu pojmovanju ljubezni, za katerega se ne zavedajo v celoti, kaj pomeni, in še manj, od kod izvira; iz roda v rod se preprosto prenaša po določenih koščkih. Zakaj nam ni dovolj naša čutnost in vse, kar ta prinaša s seboj, in kako to, da o njej ne govorimo kot o ljubezni, no, morda le kot o erotični ljubezni, ki pa jo vseeno dojemamo kot podvrsto tiste prave, »poduhovljene« ljubezni? Kaj pravzaprav je ljubezen in zakaj govoriti o njej? Kako govoriti o njej? Vprašanje, ki se logično porodi za tem, je, ali je ljubezen brezčasni fenomen oziroma obstaja le ena prava ljubezen (prava definicija ljubezni) ali pa se skozi čas in po področjih spreminja? Je ljubezen stvar zgolj dveh posameznikov ali celotne družbe in celo kozmosa? In če je stvar kozmosa (ali Boga) in družbe, kako se par in posameznik/ica v paru umešča/ta v to kozmološko in družbeno shemo? Pomembno vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je tudi, ali je ljubezen vnaprej dana (in bi jo lahko uvrstili med druge človekove nagonske dejavnosti, kot so spanje, prehranjevanje, izločanje, bitje srca) ali je plod človekove ustvarjalne dejavnosti? A s takšnimi vprašanji so se več ukvarjali v prejšnjih dobah. Lahko bi rekli, da se je današnje zanimanje za ljubezen bolj osredotočilo na ključno vprašanje, ali je ljubezen struktura, ki jo lahko predstavimo v obliki koncepta – in na kar odgovarjamo pritrdilno –, in zlasti kaj je ljubezen in kako govoriti o njej.
Katarina Majerhold je filozofinja, ki se ukvarja s filozofijo čustev, zlasti s filozofijo ljubezni, spolnosti, veselja, igre, ustvarjalnosti, svetovanja in etike. Deluje kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Nekaj časa je delovala tudi na Pedagoškem inštitutu kot raziskovalka, njeno raziskovalno področje je bilo vrsto let visoko šolstvo. Je tudi avtorica in urednica treh odmevnih znanstvenih raziskav in publikacij s področja slovenskega visokega šolstva ter sodelavka in članica delovne skupine priznanega, inovativnega in z evropskim priznanjem nagrajenega EU projekta So-delujem Aktiv (2014).
Siegfried Kracauer, Ginster (cena: 27,96 evra)
V romanu Ginster iz leta 1928 Siegfrieda Kracauerja (prevod: Slavo Šerc) je izredno prefinjeno prepletena Kracauerjeva biografija s fikcijo. Na ozadju prve svetovne vojne nam pisatelj pripoveduje zgodbo protagonista, ki išče svojo vlogo v družbi. Do vojne je skeptičen, nazadnje se ji ni mogoče povsem izogniti in sledi vpoklic. Po Adornovem mnenju je Ginster vrhunec Kracauerjeve ustvarjalnosti, nad njim pa sta se navduševala tudi Joseph Roth in Thomas Mann.Siegfried Kracauer je zagotovo eden najpomembnejših in najproduktivnejših nemških intelektualcev, publicistov, kolumnistov, analitikov in socioloških teoretikov 20. stoletja. Rodil se je leta 1889 v Frankfurtu, umrl v emigraciji v New Yorku leta 1966, potem ko je pred nacisti najprej prebežal v Francijo, nazadnje pa v ZDA. Na željo staršev je študiral arhitekturo, vendar je v tem poklicu deloval le deset let, potem pa se je posvetil pisanju in družboslovju.
Adriaan van der Weel, Spreminjanje naše besedilne zavesti (cena: 29,95 evra)
Spreminjanje naše besedilne zavesti nizozemskega zgodovinarja knjige in profesorja na Univerzi v Leidnu Adriaana van der Weela (prevod: Dušanka Zabukovec) je knjiga o izjemni, a hkrati skorajda nevidni civilizacijski spremembi. V njej Adriaan van der Weel pripoveduje zgodbo o tem, kako nam različne komunikacijske tehnologije vsiljujejo različne oblike izražanja, oblikovanja informacij in komuniciranja, s čimer posredno neizogibno vplivajo na to, kako dojemamo svoje bližnje, človeško družbo in svet okoli nas. Za ogromno večino ljudi so ti vplivi nevidni, saj komunikacijsko tehnologijo ponotranjimo in posledično nismo sposobni razmisleka o tem, kako različni načini posredovanja informacij vplivajo na naše kognitivne procese. Tako smo denimo skozi vse 20. stoletje ključna odkritja s področja naravoslovja ubesedovali s knjižnimi, telefonskimi in telegrafskimi metaforami, ne da bi opazili, kako nenavadno je, da si naravne pojave razlagamo s pomočjo družbenih oziroma medijskih primerjav. Adriaan van der Weel v Spreminjanju naše besedilne zavesti pokaže, da je bila tiskana knjiga v zadnjih petsto letih ena od osrednjih komunikacijskih tehnologij in da je imela kot taka formativni vpliv na delovanje človeških družb. Pojav digitalne tehnologije, predvsem pa osebnih in tabličnih računalnikov ter pametnih telefonov, je njen osrednji položaj postavil pod vprašaj, zaradi česar danes živimo v bistveno bolj prevratnih in nepredvidljivih časih, kot se zdi na prvi pogled.
Na predstavitvi knjižnih novosti v knjigarni Konzorcij (z leve) Emil Filipčič, Slavo Šerc, Aleš Debeljak in Katarina Majerhold.
View Gallery 7 Photos