Ženske. Telo, moj teritorij!

Las Muchas je najnovejša predstava skupine Companya Mariantónia Oliver.

Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk je letos 21. po vrsti, ki v svojem programskem sklopu združuje široko paleto umetniških praks. Uradno odprtje je steklo 5. oktobra v Galeriji Škuc z mednarodno skupinsko razstavo Cik.Cak kuratorke Lenke Đorojević. V Mestu žensk je letos tudi plesna scena dobila širši uprizoritveni prostor, sicer pa je festival tematsko usmerjen k človeškemu telesu, tej gibki in ranljivi živi materiji, elastičnemu vozilu, ki predstavlja (vozi) osebnost in poganja svet, kar je bilo opredeljeno že v podnaslovu: Telo, moj teritorij. Mesto žensk je tretji ljubljanski festival na sceni uprizoritvenih umetnosti (Mladi levi, Ex Ponto), kjer že od konca poletnih počitnic pa do jesenskega oktobra tečejo mednarodna gostovanja in domače uprizoritve. Vsi trije festivali so se letos aktualno dotaknili tudi človeške telesne identitete, "od boga dane" seksualne (ne)opredelitve, ko umetnost slika in izpisuje resnične življenjske zgodbe.

Kris Grey
V Gledališču Glej je zadnjega festivalskega dne (15.oktobra) performer Kris Grey (ZDA) pripovedoval svojo zgodbo zorenja in spreminjanja  seksualne identitete v avtorskem performansu Dialektika telesa. Kris je po zunanjemu videzu simpatičen moški, ki v 45 minutah predstavi sebe in svoje telo, na koncu pa se še zabavno poigra s težavo označevanja spolnosti v potnem listu, ki ima le dve zaznavi za vpis spola, dve tiskani črki: M in Ž. Festival se je istega dne zaključil v Klubu Gromka z nemo burlesko v produkciji Emanat, Mesto žensk: Tatovi podob srečajo Umetnost provokacije, in to v novi preobleki in s provokativno Avstralko Moire Finucane. Izpostavljam tri plesne performanse: 7. oktobra štiridesetminutni plesno-gledališki dogodek iz Španije Las Muchas, oder  PTL; osemdesetminutni performans slovenske koreografinje Male Kline Geneza v Stari Elektrarni – Elektro Ljubljana in štiridesetminutni glasbeno-plesni dogodek performerke Irene Tomažin Telo glasu 13. oktobra v Centru kulture Španski borci.
Las Muchas
Las Muchas je najnovejša predstava skupine Companya Mariantónia Oliver, ki se je na odru PTL predstavila z enajstimi ženskami iz vasi Maria de Salut na Mallorci v starosti od 70 do 82 let, nastala pa v sodelovanju s koreografinjo in vodjo Mariantónijo Oliver, ki je skupino ustanovila leta 1989. Koreografinja in režiserka Oliverjeva je svoje odrsko šolanje zaključila na Mallorci, nadaljevala v Barceloni na Institutu Del Teatre, nadgradila pa na akademiji za komunikacije in multimedijski dizajn Opleiding CMD Amsterdam. Na odru se v vlogi zrele plesalke predstavi tudi sama v različnih ritmih in plesnih oblikah, ki se poustvarjajo v tišini, ob zvokih telesa in zabavnih tonih. Ko ji slediš v gibanju ali  celo v statični telesni poziciji, pa čeprav samo stoji in gleda v smeri gledalcev, je to ženska, ki žari, ko njeno zrelo telo izpolni prostor, ko je zrelost izpolnjena z življenjsko vsebino. Predstava Las Muchas je zanimivo izoblikovana interakcija med solistko in enajstimi ženskami, ki se pojavijo na video zaslonu, med seboj pa komunicirajo z značilnimi gestami in poustvarijo nemi gibalni duet sočasnih gibov s solistko  Mariantónijo. Dlje so gospe na sceni, bolj so samozavestne v gibanju, proti koncu pa razgalijo še svoje nogice, ko je na platnu videti enajst parov odkritih nog ob dvignjenih krilih, prav lepo izklesanih nog, ki jim ne bi pripisali let akterk. Krila se spustijo, zastor se dvigne, ženske pa vstopijo v prostor odra in se začne zaključna interakcija z gledalci, ki jih dame povabijo na plesišče in skupaj zaplešejo ob zvokih znane melodije Matilda, Matilda …Predstava je bila dobro sprejeta, po njej je stekla sproščena in zgovorna atmosfera, kar je tudi bil končni namen  avtorice. Španska koreografinja in plesalka je v času festivala pripravila še tridnevno delavnico v organizaciji PTL, v njej so sodelovale upokojenke KS Prule, ki so potem 12. oktobra premierno nastopile v slovenski inačici Gospe. In tako je znova steklo prijetno snidenje s plesalko Mariantónije Oliverin in njeno koreografijo Las Muchas, tokrat v slovenski verziji, ko so zaplesale Jasna, Vlasta, Metoda, Maja, Janja, Marjeta in Marija.
Mala Kline

Koreografinja in plesalka Mala Kline je v Mestu žensk nastopila s svojim novim plesnim performansom Geneza, zasnovanim na sanjah določene skupine, izbranih pet zgodb pa je zgostila s štirimi plesalci, ki so ustvarjali in zaplesali skupaj z njo: Loup Abramovici, Tomislav Feller, Jasmina Križaj in Andrius Mulokas. Plesna forma petih ustvarjalcev je abstraktno oblikovana, tudi obogatena z novimi in zanimivimi gibalnimi povezavami, težko pa bi se reklo, da ravno plove po sanjah. Črna bleščeča tla v igri svetlobe in nekje ob strani še zelena trava pa že prepoznavno utripajo s sanjskim svetom teme, kar po določenem času potrdijo še kostumska preobleka in dodana angelska krila (prostor, oblikovanje svetlobe in kostumografija Petra Weber; zvok in glasba Gideon Kiers). Sanje se znajo s časom tudi podaljševati, kar se je v končni fazi zgodilo še performansu Geneza, ko se je konec razvlekel v času in po prostoru. 
Irena Tomažin
Performarka Irena Tomažin je znova opozorila na svoj raziskovalni potencial na področju giba in vokala, tokrat z novo uprizoritvijo Telo glasu, kjer nazorno iz gibanja izpoje svoj glas. Ko prav z gibom in raztegom določenega dela telesa, npr. roke, iz grla ustvari različne šume in glasovne vibracije, kar spominja na znane vzgibe ptic in pernatih živali tik pred tem, ko se zazna njihov zvok oglaševanja ali petja. Njen novi solistični spev Telo glasu je nastal ob zvokovnem materialu, ki ga je avtorica posredovala trem skladateljem: Mateju Boninu, Alesandru Bossetiu in Tomažu Gromu. Vsak med njimi pa je iz posredovanega materiala poustvaril svojo glasbeno kompozicijo, glasbeno podlago Irenini instalaciji gibanja in vokalne interpretacije, ko se je gibala in zaplesala med obešenimi zvočniki, obkrožena z gledalci na prostranem odru velike dvorane Španskih borcev (snemanje zvoka Jure Vlahovič, zvokovni material produkcija Mota, oblikovanje luči, scene in tehnično vodstvo Igor Remeta). Predstava je še v fazi obdelave, vsaj sodeč po kostumu in vmesnih prehodih, še povsem neizdelanih.
Myuki Nishizawa
 
Zadnji festivalski dan je zato Japonka Myuki Nishizawa navdušila z natančnostjo in domiselnostjo japonske kulturne dediščine, s svojo izvedbo likovne instalacije pa obogatila Mesto žensk z dobrimi novicami, z likovno instalacijo Dobre novice, ki je nastajala na njeni likovni delavnici, kjer so se izdelovala oblačila iz časopisnih strani. Dobre novice so stekle ob prijateljskem druženju in zabadanju prižganih dišečih palčk v slabe časopisne novice in fotografije znanih obrazov politične scene (domače in mednarodne) po vzoru japonskega pogrebnega rituala. Njeno mondeno oblačilo iz časov evropskih meščanskih začetkov je bilo skrojeno in zlepljeno iz časopisnih stranic, ki ga je sama tudi nosila ob dogodku, ki se je uprizarjal pred Mestnim muzejem in na prostem ob Križevniški cerkvi. Široki obod krila je držala večja skupina obiskovalcev, ob tem se tudi prisrčno zabavala skupaj z otroki, ki so dogajanje še igrivo popestrili. Zaključek te zabavne umetniške ilustracije je stekel v prostorih muzeja z naštevanjem dobrih in zaželenih novic ter z resničnim ter nepričakovanim dogodkom, s slavnostno snubitvijo v japonščini, seveda nepričakovanim presenečenjem za izvoljeno mladenko. Umetnica in performarka Myuki Nishizawa se je po več kot desetletni karieri oblikovalke visoke mode odločila za novo obliko oblačilnih kreacij iz uporabnih in odpadnih materialov, iz časopisa, za katerega pravi, da ima enako kratek uporabni rok kot mondeni artikli, povrh pa je še prepoln gorja.
Tatovi podob

Telo, ki ga letošnji festival Mesto žensk figurativno postavlja v ospredje, je mogočen vir ustvarjalne raznolikosti, kar se je zaznalo tudi na festivalskih predstavitvah izbranih umetniških praks ne glede na njegovo spolno identiteto, saj drugače ne more niti biti, ko ga poganja kolesje prav njemu namenjene osebnosti.

View Gallery 7 Photos