Vsi smo krickraci

Krickrac to sem jaz. (Foto: Matej Povše)

Leto je naokoli, v novem letu 2016 pa že na prizorišču popularni 8. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje BOBRI, ki se je začel  23. januarja v Slovenskem mladinskem gledališču z uprizoritvijo Vsi junaki zbrani, režiserja in koreografa Branka Potočana, po besedilu Drage Potočan in ob veliki  Bobrovi torti S.U.R.F. Festival se konča na dan kulturnega praznika 8. februarja s Podvodnim etno orkestrionom in otroškim sejmom, kjer bo potekala izmenjava zaprašenih stvari iz prenatrpanih polic in prepolnih predalov. Festival je letos obarvan zeleno, saj se dogaja v zeleni prestolnici Evrope, v Ljubljani, in je Mol tudi prirediteljica festivala, ki poteka na gledaliških odrih, v knjižnicah, galerijah, v kinodvoranah, na ploščadi Etnografskega muzeja, v šolah in vrtcih, gostoval pa bo tudi v Kulturnem domu v Domžalah.

Odprtje festivala Bobri. (Foto: Nada Žgank)
V času festivala se vrstijo kulturni programi mladih in za mlade ter se v povprečju dnevno organizira kar deset kulturnih dogodkov za najmlajše od šestega meseca starosti pa do otroške šolske dozorelosti: v Vrtcu Vodmat bo potekal sejem nezaželenih igrač, ki jim bodo otroci lahko vdahnili novo življenje in priljubljenost, v OŠ Poljane se šolarji urijo v pisanju gledaliških kritik in intervjujev, tečejo vodeni ogledi in potovanja, za mlade mamice potekajo znakovne delavnice, niti na otroke v ljubljanski  pediatrični kliniki niso pozabili, zanje imajo pripravljeno predstavo Strigu-migu, dogajalo pa se bo tudi na Zmajevem ljubljanskem karnevalu in se ustvarjale fantazijske pustne maske, saj je delavnic, predstav in animacij toliko, da je že kar težko izbrati. Potekajo tudi mednarodne koprodukcije in se uprizarjajo plesne predstave: Huda Mravljica, Juri Muri v Afriki pleše, Picko in Packo, Minimi, Pozor hud ples: Vrnitev legend 2. Vse informacije o predstavah in datumih se dobijo na Bobrovi spletni strani: www.bobri.si 
Podvodni etno orkestrion. (Foto: Jan Prpič)
29. januarja je v Plesnem teatru Ljubljana stekla tudi Bobrova popoldanska premiera v mednarodni finsko-hrvaško-slovenski umetniški navezi, vizualna plesno-gledališka predstava: Krickrac, to sem Jaz! (v prevodu: Doodledee it´s me!, Söhrynä!), ki je namenjena malčkom in otrokom od šestega meseca pa do šestih let. Dvorano PTL-ja so okupirali otroci omenjenih starosti, na odru pa jih mamilo obilje likovne barvitosti spužvastih in plišastih oblik, tudi črne stopnice z resastim skrivališčem, pa čudna kroglasta oblika, ki bega misli o vesolju, in sijoče barve: oranžna, rdeča, roza, rumena, zelena, skoraj take, kot so barvice, s katerimi se po papirju rišejo črte, črtice, krivulje in okroglaste oblike … Črte in črtice, mehke in plišaste kot dolgi črvi so se zvijale na velikem kupu, se počasi in skoraj neopazno premikale, otroci pa so se povsem potopili v osvetljeno sceno, ki jih je pričakala že ob vhodu v dvorano. 
Krickrac to sem jaz …

Že pogled na oder kaže na študijsko poglabljanje v otroški svet oblik in barv, kar se v toku uprizoritvenega procesa tudi igrivo razpreda in nadgrajuje. Za pedagoško in umetniško dorečenost je bil zadolžen tim mednarodnih ustvarjalcev, nastal po konceptu Katje Kähkönen, Mateje Ocepek, Katje Povše in Sanje Tropp Frühwald, v režiji ter koreografiji Katje K. in Sanje, ob izvedbi ter ustvarjanju Barbare Kanc in Tine Valentan, scenografijo in kostumografijo podpisujejo Mateja in obe Katji, vse tri so sodelovale tudi pri izvedbi kostumov in scene poleg Iztoka Hrgae, Danila Pečarja ter Mihe Zupana, za oblikovanje luči in svetlobnih učinkov je bil zadolžen Janko Oven.
Domišljijski svet barvitih črt se na odru počasi razkriva in zvija skupaj z glasbo otroških ritmov v stilu orffovih tolkal (avtorska glasba Zvezdana Novaković) in se kot prva izvije plišasta podoba animatorke Barbare, ki se kotali in se v gibanju skuša rešiti svoje zavozlane plišaste   druščine. Potem se prikaže še Tina in takrat se začne njun animirani ples, obdan s figurami otroške risarske domišljije. Njuno gibanje je mirno in samo po sebi umevno, tako kot tečejo zatopljeni ustvarjalni trenutki malih risarjev z barvicami v roki. Malčki so še posebej uživali ob negotovih korakih plišastega črvička, v preprosti, vendar odlično zastavljeni gibalni animaciji, namenjeni najmlajšim, ki kaže, kako otrok dojema, presnavlja, reagira in se identificira z malim in negotovim, s tistim, kar je blizu njegovi rasti. Prav tako je tudi glasno zaropotalo, ko se je plišasta Tina začela ukvarjati z vesoljno konstrukcijo, ko se je obračalo in je na vse strani svetilo, ali takrat, ko sta čudni obliki zaplesali svoj  še bolj nenavadni duet.
Predstava se zgodi v 35 minutah, sicer je to relativno kratek čas, za pozornost otrok pa, kot se je izkazalo, kljub temu predolg, še posebej ko se ob koncu tako lepo pospravlja in brez dinamike oblikuje, ko pa je že samo pospravljanje za otroke en velik dolgčas, čeprav likovno zaokroženo. Z mehko obliko igrač se je skušalo prestopiti še v svet novodobnega in aktualnega, vendar ne ravno uspešno, saj je začela   upadati otroška pozornost in moč uprizoritve, ko pač abstraktno dojemanje zahteva tudi svoj razvojni čas. 
… (foto: Matej Povše)

Krickrac to sem jaz! je gotovo dobro in premišljeno zastavljena predstava, namenjena najmlajšim, in je domišljen preplet raznovrstnih umetniških zvrsti, postavljen na gledališki oder. Tovrstne predstave za najmlajše razvija neodvisna umetniška skupina, ki je bila ustanovljena leta 2010 v Sloveniji in 2013 na Finskem, znana kot AEIOU, gledališče za dojenčke in malčke, ustanoviteljice pa Katja Kähkönen, Mateja Ocepek in Katja Povše, tudi avtorice tega spodbudnega umetniškega dogodka in premierne uprizoritve Krickrac, to sem jaz!

View Gallery 7 Photos