Virtuozna izvedba klasičnih indijskih plesov, kot je ni niti v Indiji

Plesno društvo Salam Ghazeea pod vodstvom umetniške vodje in koreografinje Vesne Jevšenak vsako leto znova navduši s svojo barvito in plesno raznoliko produkcijo vzhodnih tradicij in izročil. Vesna Jevšenak se je zagledala najprej v mehkobo ženskih plesnih linij in milino, ki jo odkrivamo v plesih Bližnjega vzhoda, poznamo pa kot orientalski ples, gojila je tudi španski flamenko, potem pa se ob učitelju Ujwalu Bohleu (1965-2010) spoznala z indijskim klasičnim plesom Bharat Natyam, namenjenemu bogovom (ples templjev), in se še dodatno izobraževala v Indiji, v Lonavlah na njegovi univerzi.

Za razliko od telesno prelivajočega se orientalskega plesa, ki so ga plesali ter ga še plešejo tudi moški in ne samo ženske, je Bharat Natyam ali v prevodu dramski ples ples nizkih počepov, ki pripomorejo k hitrim dvigom, je ples pripovednih rok, pogledov in obrazne mimike, ki sugestivno podpira plesalčevo plesno zgodbo, ko pripoveduje o lovu, živalih in bogovih, tudi o ljubezni in lepoti izvoljenke, skratka – je ples zahtevnega ritma, in neme pripovedi, ki se tudi spoštljivo začne in zaključi s pozdravom ter zahvalo zemlji – odru, kjer se pleše, gledalcem, učitelju in bogovom, je ples plemenite drže in likovne lepote.
Začne pa se s prvimi koraki in v manj zahtevnih hitrostih, pri plesnem društvu pa z začetno otroško skupino Bharat Natyam. Veselo je zaplesala mladost odraščajočih let: Kalindi, Višnuprija, Anandini, Jamuna, Satya in Sarasvati, svoj ples začetnih korakov in ritma v plesu Gajananam, ki spregovori o bogu Ganeshu s slonjo glavo, in so se prisrčno priklanjali nasmejanih obrazov ter široko odprtih oči. Isti ples v daljši koreografski strukturi pa je ubrano zaplesala skupina Bharat Nathyam I: Anja Hofbauer, Katja Jarm, Tina Trtnik, Martina Zuliani, Tina Zdovc in Jana Pogačar.
PS Salam Ghazeea (v prevodu Zapleši Ciganka) je bila postavljena leta 2007, v njej  plešejo že izoblikovane plesalke klasičnega indijskega plesa kakor tudi etničnih plesov Bližnjega vzhoda v sestavi: Alenka Lapanja, Barbara Potočnik, Marjanca Sonc, Vojka Cestnik, z njimi pa tudi Naja Zapušek, ki se je na plesnih urah Ujwala Bohlea znašla že skoraj na samem začetku njegovih prihodov v Slovenijo v organizaciji JSKD, vmes je bila tudi kako leto odsotna zavoljo snovanja družine, tokrat ni zaplesala Vesna, ki januarja pričakuje novega družinskega člana.
Plesalke so uprizorile dva klasična plesa z vzhoda, Ghawazee, ples ciganskega naroda Nawar iz Egipta tudi s svečniki na glavi in zvončki v rokah, ter Pharaonic Odyssey, ples popularne orientalske glasbe ali stil Belly Dance, kot ga imenujejo na zahodu. V prvem delu programa je predstavljena celoletna produkcija trinajstih krajših koreografij kot odsev celoletnega plesnega udejstvovanja društva. PD Salam Ghazeea ima že okoli petdeset članov, ki se lahko nadgradijo v štirih stopnjah orientalskega plesa in se glede na znanje tudi zvrstijo v štiri skupine klasičnega Bharat Natyama. Novodobni trendi in želje po večji plesni ter glasbeni svobodi so klasični indijski ples združili v novejšo formo popularnega Bollywooda, plesa, ki se je razvil v trendih indijske filmske industrije v Bombaju-Mumbai, ime pa, kot se sliši, je izpeljanka iz ameriške inačice filmskega Hollywooda. Tri zabavne koreografske oblike ob popularni indijski glasbi je prispevala plesna skupina Bollywood v sestavi: Barbara Potočnik, Marjanca Sonc, Darja Jenko, Maja Markolčič, Sabina Štembal, Katja Jarm, Teja Saksida in med njimi moški predstavnik Iztok Žužek, ki je s svojo specifiko drže in moči še dodatno bogatil živahno in zabavno poskočno vzdušje skupine v treh plesih: Punjabi, Do Dhari Talwaar in v plesu ritmičnega obilja Nach Di Di.
Koreografinja in plesna pedagoginja Vesna Jevšenak pravi, da se predvsem posveča klasičnemu orientalskemu plesu, v egipčanskem jeziku imenovanega Raks Šarki (ples vzhoda), ki je mešanica različnih orientalskih stilov in plesnih tradicij, ki spodbuja vzvišeno držo in skladno gibanje celotnega telesa. Skupina orientalskega plesa Orient I, Darja Furek, Kaja Panda, Sabina Huskič, Maja Mrak, je prijetno zaplesala klasične prvine te zvrsti, skupina na drugi stopnji Orient II, pa se je z velikimi "angelskimi krili" in v belih sijočih oblekah, ki so se barvno prelivala v siju scenskih luči, prav dobro predstavila: Marjetka Uršič, Katjuša Mendelj, Tadeja Rožman, Mateja Račevski, Vesna Matjašič in Linda Mahnič.
V plesu poudarjenih tresljajev in prelivanju bokov ter v eleganci telesnega valovanja pa so ubrano po širini odra poplesavale plesalke Orient IV in ponudile gibalno skladnost v plesu Drum solo in v vihri mogočnih tančic Enta Omri 2; Vojka Cestnik, Marjanca Sonc, Barbara Potočnik, Alenka Lapanja, Naja Zapušek, Barbara Goričar, Mateja Remec, Linda Mahnič in Vesna Matjašič. Koreografije za produkcijo je postavila Vesna Jevšenak, tudi obnovila koreografski opus Ujwala Bohla in Nivedite Badve, svoj koreografski delež pa so doprinesle tudi plesalke Orient III: Doris Novak, Barbara Goričar, Zlatka Prodanović, Urška Petelin, Katja Pavlič, Vojka Cestnik in Tanja Rudolf. Njihova posebnost je bil egipčanski ples iz Aleksandrije, Mellaya Leff, s katerim se je tudi začel ta plesni večer PD Salam Ghazeea, ko so preprostejše kostume krasili še naglavni venčki barvitih cofkov, in še redkeje izvajan ples Flamenko Orient, v prepletu španskih gibalnih nians z orientalsko mehkobo.
Po krajšem odmoru se je nadaljeval drugi del tega večera, kjer so plesalke skupine Natraj uprizorile enkratni prikaz tradicionalnega plesnega izročila klasičnega Bharat Natyama v barvitosti originalnih kostumov in okraskov ter poudarjanja ritma z udarci odmevnih stopal in zvončkljanju zvončkov v taktu. Uprizoritev, ki je nastala po konceptu Vesne Jevšenak in plesalk PS Natraj ter v koreografijah Nevedite Badve, Ujwala Bohlea in Vesne Jevšenak, se je tekoče prelivala v plesih petih skic, ki so ji dali naslov Sveti rituali tempeljskih svečenic in zaplesali v čast tempeljskih molitev svečenic Devadasis, njihovo plesno izročilo pa se ohranilo vse do današnjih dni, tudi novodobne Vesnine plesne svečenice so izvrstno zaplesale, pa čeprav le na odru; Darja, Tinka,Teja, Naja, Urška in Radikha Šercer so gledalcem uprizorile svet starodavne Indije in tempeljskega obredja. Njihov ples se je začel, tako kot mora biti, s poklonom gospodu Ganeshu, bogu slonje glave in velikega trebuha, tistemu, ki zabriše vse skrbi in je prav zato priljubljen pri ljudeh, ki mu tudi namenjajo svoj začetni ples: Ganesh Vandana.
Drugi ples Jakkini vsaj po imenu sodeč izhaja iz Perzije in perzijske besede gleženj, pripoveduje pa o bogu Šivi, ki je najboljši plesalec, ima moder vrat in iz glave mu teče reka Ganges, nad njo pa sije luna … Tretji po vrsti ples Sawarajati in zaključni Tillana, s katerim se poklonijo bogu Krishni, sta plesa zahtevnih kompozicijskih oblik v virtuoznem sozvočju glasbenega in plesnega ritma. Devi Stutti pa je v tem delu predstave ples četrti po vrsti, bil je  posvečen boginji Devi, zaščitnici ponižnih, tudi kruti bojevnici, ki zabode demone in jaha tigra.
Na koncu pa še skupna fotografija plesalk PS Nataraj s svojo mentorico Vesno Jevšenak, ravno še pravi čas, preden so jih obkolili navdušeni gledalci, in je bilo slišati, da tako virtuozne izvedbe klasičnih indijskih plesov niso srečali niti v Indiji. Ja, Vesna je natančna in zahtevna učiteljica s posluhom za ritem in prefinjeno lepoto plesnih izvedb.

View Gallery 18 Photos