S puško in knjigo. Kdo s kom. Na kateri strani je bila večina Slovencev

Knjiga, ki celostno obravnava boj Slovencev med drugo svetovno vojni (cena, 37,96 evra).

Pred dnevi je dr. Božo Repe v pogovoru z urednikom Tinetom Logarjem v ljubljanskem Kozorciju predstavil svojo knjigo, ki nosi naslov S puško in knjigo, Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945. V njej izčrpno in v razumljivem jeziku opisuje celotno dogajanje na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu. Temu opisu sledi kronologija svetovnega dogajanja od 1941–1945. V ospredju knjige je prikaz vzrokov in posledic dramatičnega dogajanja in vojnega nasilja na naših tleh, ki so v tovrstnih razpravah večinoma zanemarjeni oziroma podrejeni političnim in ideološkim interpretacijam in ciljem. Knjigo dopolnjujejo in dokumentirajo številne ilustracije in bogato fotografsko gradivo, tudi iz novih, zasebnih virov.

Dr. Božo Repe na predstavitvi knjige v ljubljanskem Konzorciju.
"Avtorju je uspelo zajeti edinstveno izkušnjo slovenskega narodnoosvobodilnega boja v vsej njeni raznovrstnosti in pestrosti ter jo umestiti v širši zgodovinski okvir večplastnega in marsikdaj tudi protislovnega medvojnega dogajanja, ki je sicer še vedno tudi predmet polemičnih razprav v slovenski družbi. Ta izkušnja je temeljila na sožitju in prepletanju tradicionalnih oblik boja za ohranitev nacionalne identitete (jezik = kultura = knjiga) s povsem novimi razsežnostmi in oblikami, ki jih je predstavljal oboroženi upor (puška) kot odločen in samozavesten odgovor slovenskega prebivalstva na načrte okupatorjev, v katerih zanj kot etnično enoto ni bilo prostora. Ob inovativni obravnavi te zahtevne teme velja poudariti tudi, da je knjiga napisana zelo privlačno ter da jo odlikujeta slogovna pestrost in jasnost jezikovnega izražanja," je o knjigi zapisal zgodovinar dr. Bojan Godeša.
Knjiga Boža Repeta je prvo delo, ki celostno obravnava narodnoosvobodilni boj Slovencev med drugo svetovno vojno. Predstavlja vzroke (družbenopolitične razmere v Sloveniji tik pred vojno in ob napadu na Jugoslavijo, odnos meščanskega tabora in Rimskokatoliške cerkve do Jugoslavije ter njuno naklonjenost vzpostavitvi ‘novega reda’ v Evropi na eni in strah pred komunizmom na drugi strani; odnos Osvobodilne fronte do istih vprašanj), ki so usodno vplivali na globoke delitve Slovencev. Te so bile povezane s tem, kako je posameznik razumel tedanjo slovensko in evropsko družbeno stvarnost ter se v skladu s tem odzval. In časa za poglobljeno analizo razmer Slovenci takrat niso imeli veliko, še posebno po razkosanju našega etničnega ozemlja med štiri okupatorje: Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško (o tem zadnjem se do pričujoče knjige ni kaj dosti govorilo predvsem zaradi povojnega poudarjanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov). Ob prebiranju kar 400 strani obsežne, bogato ilustrirane monografije se bo bralec zavedel vse širine tragičnega položaja slovenskega naroda, ki je bil med najbolj ogroženimi na svetu, saj mu je nacistični genocidni režim namenil popoln izbris, t. i. etnocid (pomor nasprotnikov, popolno asimilacijo rasno sprejemljivih in izselitev preostalih v druge dele Evrope, kjer bi delali kot suženjska delovna sila). Na nobenem zemljevidu ‘nove Evrope’ tako ni bilo ne duha ne sluha o slovenskem nacionalnem ozemlju in o Slovencih. Kaj to pomeni, so najbolj vedeli primorski Slovenci, ki so do tedaj že dodobra spoznali zločinski fašistični režim Mussolinijeve Italije, pa tudi številni intelektualci in preprosti ljudje, ki so takoj spoznali, da se bomo Slovenci v teh najtežjih trenutkih obdržali le, če se bomo nemudoma uprli na videz nepremagljivim silam osi. Avtor dogodke predstavlja vzročno-posledično, ideološko neobremenjeno, na podlagi dokumentov in najnovejših spoznanj domače in tuje zgodovinske stroke ter poglobljene analize dogodkov. Z različnih zornih kotov (meščanski tabor, partizanski tabor, zakonodajni okvir Kraljevine Jugoslavije, mednarodnopravni okvir) razjasni pojme, kot so okupacija, vprašanje debelacije Kraljevine Jugoslavije, kolaboracija, revolucija, državljanska vojna, vloga slovenske RKC med vojno, narodno izdajstvo, povojne zunajsodne usmrtitve okupatorjevih sodelavcev kot tudi nedolžnih ljudi, razmerje med stalinizmom in fašizmom/nacizmom itd., glede katerih se nekateri Slovenci še 70 let po vojni gledajo sovražno.
Ker smo v Sloveniji v zadnjih letih priča nenehnim poskusom reinterpretacije zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno na Slovenskem, predvsem v okviru pridobivanja političnih točk te ali one stranke, prihaja Repetova knjiga kot naročena, saj bo, vsaj upam, zbistrila kalno vodo pojmovne zmede, ki je nastala na tem področju. To je še posebno pomembno zaradi mladine, ki ji je vedno manj jasno, na kateri strani je bila večina Slovencev med vojno – na strani zmagovalcev (zaveznikov) ali poražencev (sil osi) – in ali bi bilo bolje, da se preprosto uklonimo brutalni moči rajha in počakamo, da nas osvobodijo zavezniki. Monografija tudi opominja, kako pomembno je, da se v ključnih trenutkih znamo odločiti pravilno in da ideologije vseh vrst premaga skrb za narodovo preživetje in samobitnost. Ob morebitnem (žal v prihodnosti možnem) novem poskusu vzpostavitve drugačnih mej v Evropi (na kar nas občasno spomnijo manifestacije fašistov ob naši meji) in podjarmljenja Slovencev bo, potem ko bodo Slovenci prebrali to knjigo, odveč skrb, da bi rojak spet okupatorju ovadil rojaka, da bi brat dvignil roko nad brata ali da bi zmagovalec brez pravičnega sojenja moril sodelavce krvnikov naroda ter prikril njihove grobove …

 

View Gallery 4 Photos