Vienna calling! Dunajski plesni festival ImPulsTanz je v polnem zamahu

Z otvoritveno predstavo oziroma solom I am a Mistake belgijskega koreografa Jana Fabra ter skoraj uro in pol trajajočim poljubom, ki sodi k predstavi, so se znova odprla plesna vrata dunajskega plesnega festivala ImPulsTanz, ki bo na programu med 13. julijem in 13. avgustom.

Jan Fabre si je sicer prislužil odprtje pregledne razstave ob svoji štiridesetletnici delovanja že 7. julija v muzeju Leopold. Na skoraj 600 kvadratnih metrih so razstavljene fotografije, scenski elementi, filmska dokumentacija o njegovih solo delih.

Sicer pa je pogled na celotni program festivala enak kot vsa leta do zdaj. Množica vsega – od predstav do delavnic, od znanih do manj znanih imen, do občutka, da je na trenutke res vsega preveč. A ekipa ImPulsTanza je zvesta svojemu programiranju – ponuditi najboljše, kar v plesnem prostoru obstaja, biti inovativen, biti drugačen, biti vsekakor največji.

Številke govorijo same zase. Pogled na lanske je zavidljiv in prepričana sem, da bo tudi letos tako.

Če se je predlani organizacijska ekipa odločila, da iz programa vrže vso mednarodno produkcijo in se festival posveti samo avstrijskemu plesu, vse to kot opomin, da brez financ tako obsežnega festivala pač ni možno izpeljati, se je lani na dunajske plesne odre vrnila mednarodna ekipa.  In seveda obiskovalci, ki jih je bilo 126.500.

Za 5,5 milijona evrov se na programu znajdejo bolj ali manj preverjena imena, no, nekaterim gredo že rahlo na živce, saj se iz leta v leto ponavljajo, a vsi izvajalci so s festivalom povezani že skoraj od njegovega začetka, ki seže v leto 1984. Karl Regensburger skrbi za programski del, torej predstave, Ismael Ivo pa za aktivni del – delavnice in raziskovanja. A bilo bi preskromno zapisati, da festival delata samo onadva.

ImPulsTanz je zasebna ustanova, ki nima več kot deset redno zaposlenih, a ko je festival v pogonu, se ekipa poveča na kakšnih 150 ljudi. Festival ima vedno tudi moto, s katerim želi spodbuditi ljudi k plesu. Letošnji je ‘Nehaj sanjati in začni gibati’. Res je, da vsak od nas lahko najde nekaj zase – pa naj gre za ‘navadne’ obiskovalce ali tiste, ki se s plesom bolj ali manj ukvarjajo profesionalno. Zato so delavnice v starem vojaškem skladišču Arsenal nabito polne plešočih teles, med katerimi najdete tudi slovenske plesalce.

Verjetno je ena najbolj zvestih ‘delavničark’ Urša Rupnik, ki sicer tudi asistira na urah pedagoga Joa Alegada, ki je s festivalom povezan od vsega začetka. Joe je le eden od mednarodno uveljavljenih pedagogov, na listi jih boste našli okoli dvesto, ki vam v praksi pokažejo, kako hiphopati, biti modernist, klasični baletnik, spoznati buto ali ples dervišev, se jogirati ali plesati v skupini zlata leta. Vseh delavnic je namreč kar 260. Nujno je precej natančno raziskovanje, da se odločiš za ravno pravo.

ImPulsTanz Research omogoča raziskovanje profesionalnim plesalcem, ki jih izberejo zelo natančno že pred festivalom. Do zdaj je v tem interaktivnem procesu sodelovala množica plesalcev in številni uveljavljeni koreografi, kot npr. Merce Cunningham (New York), Emio Greco | PC (Amsterdam), Wendy Houstoun (London), Akram Khan (London), Vera Mantero (Lizbona), Mathilde Monnier (Montpellier), Lloyd Newson (London), Steve Paxton (Vermont), Mark Tompkins (Pariz) in seveda nepogrešljivi Wim Vandekeybus (Bruselj). Največkrat vsi v terminu, ko se je odplesala tudi njihova predstava.

Že nekaj let zapored ImPulsTanz odlično sodeluje z muzeji, saj oboji pravijo, da so odprte možnosti tako za ustvarjalce sodobnega plesa kot muzejske kuratorje. Muzej Leopold, Mumok, Akademija za slikarsko umetnost bodo tudi letos središče dogajanja  Vizualna umetnost in ples oziroma koreografija je razmerje, ki mu sledi občinstvo. Tako boste v prihodnjih dneh spremljali dogajanje izbranih koreografov in plesalcev v t. i. izboru 8:tension. Eden od njih, no, včasih žirija izbere tudi dva, bo zmagovalec in prejemnik nagrade Prix Jardin d Europe.

Podelitev nagrade je tudi zadnji dogodek festivala, ki se konča 13. avgusta. Pravzaprav čisto zadnji je že nekaj let Ivo Dimčev, ki se je iz plesalca oziroma performerja prelevil v pevca. Mnenja o tem, kaj mu gre bolje od rok oziroma nog, so deljena, lahko pa zatrdim, da ima ob sebi vedno atraktivno spremljevalko. Če bo tako tudi letos, bom poročala v oddaji Parada plesa. Dunajska reportaža je namreč že nuja za uvod v mojo novo plesno sezono. Celoten program festivala najdete na www.impulstanz.at

View Gallery 12 Photos