V ljubljanski Operi je taka drama, da Janši pišejo koreografi iz tujine!

Predstava Veronika se odloči koreografa Gagika Ismailiana v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana (foto: SNG Ljubljana)

Razpis za novega umetniškega direktorja ljubljanskega baleta je končan, neuradno naj bi bil izbran Renato Zanella, Italijan, ki živi v Avstriji; a izbor buri mednarodno plesno in baletno sceno.

Dogajanju v SNG Opera in balet Ljubljana kar ni videti konca, čeprav je razpis za novega umetniškega direktorja baleta že končan. Uradno kandidat še ni razglašen, neuradno pa naj bi to funkcijo nastopil 1. januarja 2021 italijanski koreograf, ki živi v Avstriji, Renato Zanella. Zanella, ki si je v minulem tednu že ogledal baletno hišo in se seznanil z nekaterimi plesalci, naj bi za svojega pomočnika poveril dosedanjega umetniškega direktorja po pooblastilu, Petra Đorčevskega, kot sem napovedala v članku tukaj: https://www.paradaplesa.si/na-spici/portugalec-makedonec-francoz-italijan-srb-in-slovenka-znova-v-boj-za-novega-umetniskega-direktorja-ljubljanskega-baleta/ In situacija naj bi ostala takšna kot do zdaj. A kolikor poznam Zanello, si ne bo dovolil kaj preveč sugerirati s strani Tomaža Rodeta ali Đorčevskega in bo kmalu prevzel vajeti v svoje roke. Ne vem, če se omenjena tega zavedata, in srčno upam, da je izbor vsaj približno dober za baletni ansambel.

Renato Zanella naj bi prevzel vodenje baletnega ansambla 1. januarja.

Sta se pa dva od šestih kandidatov odločila, da o poteku izbora, ki je trajal skoraj od julija letos, napišeta pismo kar neposredno našemu premierju Janezu Janši in ga seznanita, kaj se je dogajalo ‘v zaodrju’. Portugalski koreograf Gagik Ismailian mi je napisal še spremno besedilo, zakaj se je odločil, da razkrije javnosti vse, kar se je dogajalo zadnjih nekaj mesecev. “Namen pisanja tega pisma je moja iskrena in resnična ljubezen in predanost plesni umetnosti, v katero sem vpet že 35 let. Konec koncev je dejstvo, da SNG Opera in balet Ljubljana pripada ljudem in ni zasebna lastnina nobenega generalnega direktorja. Verjamem, da je to institucija, ki verjame v moč plesa in opere in bi morala javnosti ponuditi najbolj izvrstne produkcije. Poleg tega, da sem plesalec in koreograf, sem tudi mož in oče. Nimam kazenske evidence (kot nekateri drugi direktorji) ( pri tem ima mogoče v mislih Petra Đorčevskega, ki ima menda policijsko kartoteko, op. u.) in tudi nimam dveh žena, ene v Italiji in druge v Sloveniji, kot nekateri ( menda Tomaž Rode, predsednik Sveta SNG Opera in balet Ljubljana, op. u.). Verjamem, da je v SNG Opera in balet Ljubljana mogoče ustvariti baletno skupino svetovnega razreda, toda za uspeh je nujno potrebna popolna zavzetost in podpora z vseh strani in sektorjev, ki iskreno delujejo znotraj nacionalne hiše s preglednostjo in zaupanjem, ne upoštevajo egov in manipulacij osebnih interesov in se temeljito posvečajo samo napredku hiše.”

Gagik Ismailian je že pred časom napisal nekaj ostrih in odločnih besed ravnatelju SNG Opera in balet Ljubljana Stašu Ravterju, zdaj piše še premierju Janezu Janši.

Na premierja Janeza Janšo pa je naslovil precej dolgo pismo, v katerem ni niti malo prizanesljiv. “Spoštovani gospod Janez Janša, predsednik vlade Republike Slovenije, bil sem eden od kandidatov, ki smo se prijavili na razpis za umetniškega vodjo baleta v SNG Opera in balet Ljubljana. Z vami bi rad delil nekaj besed in vtis, ki sem ga dobil po kratkem intervjuju z g. Stašem Ravterjem, ravnateljem omenjene ustanove.
… hočem, da ostane vse tako, kot je bilo do zdaj.
To je želja g. Ravterja in v tej smeri mi je opisal svojo vizijo prihodnosti SNG Opera in balet Ljubljana v najinem prisrčnem pogovoru. Ne preveč vizionarsko stališče, ravno nasprotno, gre za žalosten, poenostavljen, neprimeren način opisovanja prihodnosti državnega baletnega ansambla, ki kaže na pomanjkanje domišljije, pripadnosti in vizije perspektive nacionalnega baleta. Preseneča me ravnateljeva odsotnost kakršnekoli motivacije, ki bi morala biti neizbežna v prihodnosti takšne kulturne ustanove.
Mislil sem, da bom po pogovoru z ravnateljem državne operno-baletne hiše v sebi občutil zvrhano mero inspiracije, navdušenja, vendar so se moja pričakovanja razblinila in se spremenila v občutek neprijetne neproduktivnosti. Magistriral sem iz umetnosti na University of Surrey, prej študiral na Legat school in pozneje na Royal Ballet school v Veliki Britaniji. S plesom se poklicno ukvarjam več kot 35 let, svoje plesno znanje sem nabiral in dopolnjeval širom po svetu. Vlaganje v produkcije, ki predstavljajo obdobje nekdanjega sovjetskega baleta, prežetega z tehničnimi gibi in gestami, kjer balerine glasno topotajo z golimi nogami, kjer v zgodbah poskočni pirati vrtijo piruete s sužnjami, zgodbe, kjer se ženske prodaja na turškem bazarju, je po mojem mnenju vredno ogorčenja in neprimerno za slovensko nacionalno operno-baletno hišo v 21. stoletju. Poraba proračunskih sredstev za tako plitke produkcije je neprimerna in nekonstruktivna.
Moje spremno pismo ob prijavi je bilo zelo temeljito, v njem sem prikazal vse vidike izčiščenega baletnega repertoarja kot umetnosti in se hkrati izogibal starinskim, drugorazrednim in žalostnim produkcijam. Moj predlog je bil ustvariti duh prenove znotraj ansambla, prizadeval bi si vzpodbuditi nacionalni in mednarodni interes, da bi se lahko ljubljanski baletni ansambel pokazal na svetovnih odrih v izjemno kakovostnih produkcijah. Da bi uresničili to vizijo, sem želel motivirati in spodbujati plesalce k timskem delu in medsebojnem zaupanju in jih strastno seznaniti o pristopu k baletni umetnosti v 21. stoletju. Ključ za uspešno doseganje teh ciljev bi bilo zaupanja vredno, dinamično in dobro organizirano umetniško vodenje.

Veronika se odloči … koreografija Gagik Ismailian (foto: SNG Opera in balet Ljubljana)

Morda se zdi, da so plesalci baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana zelo zadovoljni, saj se na odru smehljajo, delujejo navdušeno. Ne, niso zadovoljni, čeprav kot profesionalci nastopajo, kot se to od jih pričakuje. Vendar se je kdo iz Ministrstva, Sveta zavoda ali javnosti in medijev vprašal, ali so plesalci resnično srečni znotraj sebe kot umetniki? Pravega baletnega ali kateregakoli drugega podobnega ansambla ni mogoče zgraditi brez enotnosti in absolutnega zaupanja.

Originalno pismo Gagika Ismailiana

Predpostavljam, da se s sedanjim načinom razmišljanja in vodenja ne bo izboljšal položaj baletnega ansambla ali njegova kakovost, nezaupanje in dekadenca znotraj ansambla se bosta nadaljevali, njegova kakovost bo zaostajala, zato ansambel ne bo privlačil oziroma bil privlačen za nacionalno oz. mednarodno sceno in bil primeren za nastopanje na svetovno znanih odrih ter tako predstavljal slovensko nacionalno operno-baletno hišo, vsaj v bližnji prihodnosti gotovo ne. Resnično sem prepričan, da bi morali trenutno situacijo popraviti. Vnaprej se vam zahvaljujem za vaš čas in potrpljenje. Prisrčno Gagik Ismailian.”

Jean-Sébastien Colau je opozoril na vse nepravilnosti, ki so se dogajale v času izbora novega umetniškega baletnega direktorja. (Foto: Polona Loborec)

Še bolj ogorčen in odkrit pa je bil francoski koreograf Jean-Sébastien Colau, ki Janši v pismu, ki sem ga prejela z neznanega e-mail naslova, piše takole: “Spoštovani gospod Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije, dovolil sem si obrniti na vas s svojim pismom, ker vas želim, čeprav nisem bil izbran na pozicijo umetniškega vodje baleta v SNG Opera in balet Ljubljana, seznaniti s svojimi izkušnjami v zvezi s skrajno nestrokovnim vodenjem postopka razpisa. Prijavil sem se na prvi javni razpis v juniju 2020, ki je trajal samo en teden, vendar nisem dobil nikakršnega odgovora. Razpis je bil nato v juliju 2020 podaljšan za cel mesec, na katerega sem se znova prijavil (dva meseca in dva tedna sem čakal na lažni odgovor). Tretjič je bil razpis, ki je spet trajal samo en teden, objavljen v oktobru 2020 (tokrat je odgovor prispel hitro, verjetno zahvaljujoč navzkrižju interesov). Pravkar smo izvedeli, da je bil na položaj umetniškega vodje baleta izbran poslovni sodelavec g. Đorčevskega (sedanji umetniški vodja po pooblastilu). Očitno gre torej za favoriziranje kandidata in s tem za konflikt interesov. V času podaljšanega prvega razpisa sem bil izbran za razgovor z ravnateljem g. Ravterjem, ki je prejel mojo 61 strani dolgo kandidaturo. Ta je vključevala osem priporočil, napisanih s strani svetovno priznanih umetnikov, kot so sedanji umetniški direktorji državnih operno-baletnih hiš v Parizu, Rimu in Monte Carlu, kjer so bili natančno opisani moja kariera, moja znanja, umetniška vizijo ter moje sposobnosti. Vabilo na razgovor sem prejel en mesec in tri tedne po zaključku kandidature, kar se po mnenju mojega odvetnika lahko smatra kot moralno nadlegovanje. Resnično sem si želel priložnosti sodelovanja s plesalci ljubljanske Opere, ki jih dobro poznam in občudujem, zato sem sprejel razgovor prek interneta. Razgovor se je izkazal za resnično razočaranje. Takoj sem lahko opazil, da g. Ravter nima znanja o baletu in umetnosti na splošno.

Jean-Sébastien Colau je za ljubljanski SNG koreografiral Ljubezenske valčke, a Ravter tega ni vedel. (Foto: Polona Loborec)

G. Ravter mi niti ni predstaviti ljudi, ki so bili prisotni na najinem razgovoru (in so se skrivali za računalnikom), njegovo izražanje v angleščini je bilo zelo osiromašeno, vendar sem kljub temu sodeloval v razgovoru in odgovarjal na njegova vprašanja. V prvi točki najinega razgovora mi je g. Ravter govoril o načinu dela umetniškega vodje baleta, ki naj bi: ”/…/ delal v baletni pisarni osem ur dnevno, ne da bi prestopil prag baletne dvorane.” To je seveda nemogoče, kajti čeprav gospod Ravter meni, da bi moral biti umetniški vodja baleta njegov osebni tajnik (to mi je ponovil trikrat, saj prvič in drugič nisem mogel razumeti tako ponižujočih pojmov), mora biti umetniški vodja prisoten tudi v baletni dvorani, sodelovati s plesalci, da lahko primerno zastavi tekočo sezono in zasedenost plesalcev v posameznih predstavah. S to izjavo g. Ravter nasprotuje sam sebi. Večkrat sem bil namreč povabljen v ljubljansko Opero, da prenesem ljubljanskemu ansamblu svoje pedagoško znanje in zanj koreografiram, zato vem, da je g. Đorčevski več prisoten v baletni dvorani kot pa v svoji pisarni. V naslednji točki mi je g. Ravter govoril o višini mesečnega osebnega dohodka, ki ga lahko pričakujem, s čimer sem se z zadovoljstvom strinjal. Kljub temu se je g Ravter trikrat vrnil k isti temi in mi ponavljal, da je takšna vsota prenizka za francoskega plesalca, kot bi me hotel odvrniti od kandidature, kar je pri razgovoru za službo nesprejemljivo. Govoril mi je celo o cenah najemnin in o tem, koliko denarja mi bo po plačilu le-te ostalo za mesečno preživetje. Mislim, da moje osebne finance nikakor niso stvar g. Ravterja. V tretji točki me je g. Ravter obvestil, da bom v primeru sodelovanja za začetek dobil v podpis pogodbo za eno leto, kljub temu da je v razpisu pisalo črno na belem, da se išče kandidat za petletno obdobje. Predvidevam, da je bila to naslednja taktika g. Ravterja, s katero naj bi me odvrnil od kandidature. Nato mi je povedal, da ima izvrstne odnose z baletno solistko Maio Makhateli, članico Het National baleta, katera ima zdaj svojega novega umetniškega agenta, g. Đorčevskega (ta jo je kot njen agent pripeljal v ljubljansko operno hišo, kjer je trenutno zaposlen kot umetniški vodja po pooblastilu, pa tudi v druga gledališča. Spet poudarjam navzkrižje interesov, saj gostujoči umetnik plača odstotek honorarja svojemu agentu) Maia Makhateli je tudi zasebna partnerica Petra Đorčevskega, op. u.).

Maia Makhateli in Petar Đorčevski sta par tudi zasebno; Petar je postal še njen agent s svojim s. p.-jem Đorčevski Ballet. (Foto: Darja Štravs Tisu)

Gospod Ravter mi je razložil, da je namesto slovenskih zvezd iz hišnega baletnega ansambla (tako govoriti o lastnih plesalcih je naravnost grozljivo), želel na oder ljubljanske Opere pripeljati najboljše plesalce na svetu. To je seveda na nek način razumljivo, pa vendar, ali naj ljubljanska Opera kot goste vabi le plesalce, ki jih zastopa g. Đorčevski? Še enkrat sem občutil nesposobnost in nespoštovanja tega človeka do našega poklica in še posebej do čudovitih plesalcev SNG Opera in Balet Ljubljana. Končno je prišla na vrsto točka o moji viziji in predstavah v sezonah, ki sem jih predlagal, ki pa jih je g. Ravter opisal kot neprimerne, ker naj bi predstavljale za hišo prevelik finančni zalogaj. Raziskave v tej smeri na realni osnovi seveda nisem mogel narediti, saj nisem dobil nikakršnih podatkov o proračunu, ki je na voljo za baletne premiere. Povedal sem mu, da sem bil v osebnem kontaktu z vsemi koreografi in ‘skrbniškimi skladi’, da sem natančno seznanjen s vsemi stroški in da se lahko o vsem tem še pogovorimo. Mislim, da ga moj odgovor sploh ni zanimal, saj me je preprosto prekinil. Prav tako ga niso zanimali moji kontakti ali celo sponzorji, s katerimi bi lahko sodelovali. Zdi se, kot da varčevanje z denarjem ni njegova prioriteta. Ko sem mu postavil vprašanja v zvezi s trenutno sezono, mi nanje ni mogel odgovoriti, ker ni vedel, katere baletne predstave so na programu v njegovem gledališču. Spomnil sem ga, da sem za odprtje sezone 2019 koreografiral Brahmsove Ljubezenske valčke, toda g. Ravter sploh ni vedel, da je bilo to moje delo, čeprav je v svojem petletnem strateškem načrtu za SNG Opera v Baletu zapisal, da je bil to za hišo velik uspeh. Pri tem je moje ime celo pozabil omeniti v svojem strateškem načrtu in je zasluge za to delo pripisal kar drugemu koreografu. Še en dokaz njegove nevednosti in pomanjkanja spoštovanja. Mislim, da si gospod Ravter poleg tega, da je izredno neizobražen, niti ni vzel časa, da bi prebral 61 strani programa, ki sem mu ga poslal. Nedopustno je tudi, da je g. Ravter v vsem tem času trajanja razpisa pustil g. Đorčevskega na vodilnem mestu brez kakršnihkoli kvalifikacij, medtem ko je šest čakajočih kandidatov ustrezalo vsem pogojem, ki jih je zahteval razpis. Vzel sem si pravico, da kontaktiram evropsko sodišče v Luksemburgu, kjer so mi pojasnili, da gospod Ravter uporablja moč funkcije ravnatelja za osebne namene, zato gre v tem primeru za “zlorabo položaja” in “manipulacijo z javnim razpisom”. Razmišljam, da bi se pritožil na evropsko sodišče zaradi moralnega nadlegovanja in poniževanja. Ko je bil lažni razgovor z g. Ravterjem za mano, sem se počutil ponižanega, pa ne zato ker nisem bil izbran za ta položaj, temveč zato ker si je g. Ravter upal v medijih izjaviti, da noben kandidat ni dovolj usposobljen, da bi ustrezal poziciji umetniškega vodje. Nespoštovanje in laži g. Ravterja so nevzdržne, njegove besede in ignoranca so sramota za ljubljansko operno hišo. Zelo sem žalosten zaradi čudovitih plesalcev SNG Opera in balet Ljubljana. Podrejati se morajo izbiri in željam neizobraženega, nesposobnega ravnatelja, ki daje očitno prednost ‘kronizmu’ nad kakovostjo.

Originalno pismo francoskega koreografa Jeana-Sébastiena Colaua

Kako žalostno je, da je tako pomembna institucija prepuščena v roke človeku, ki ponižuje umetnost, saj če lahko verjamemo številnim člankom, ki so izšli v medijih, se nad trenutno situacijo v matični hiši pritožujejo vsi: PLESALCI, PEVCI in GLASBENIKI. To pismo vam pišem, da vas seznanim s to izredno resno situacijo in ponižujočim postopkom, ki ga je izvedel g. Ravter. Upam, da še ni prepozno za umetnike SNG Opera in balet Ljubljana, da dobijo kompetentnega ravnatelja in usposobljenega umetniškega vodjo baleta, kot si ga zaslužijo. S spoštovanjem, Jean-Sébastien Colau.”

December je tudi na ljubljanskem baletnem odru rezerviran za Hrestača. Če se sprostijo ukrepi, seveda. (Foto: Darja Štravs Tisu)

Obe pismi je Janez Janša prejel in na moje vprašanje iz njegove PR-službe komentirajo nastalo situacijo: “V Kabinetu predsednika vlade potrjujemo prejem pisem. G. Colauju in g. Ismailianu smo se zahvalili za prejete informacije ter pismi v pristojno reševanje odstopili Ministrstvu za kulturo. Ob tem dodajamo, da so takšna pisma tujih kandidatov, ki so sodelovali na razpisu za umetniškega direktorja SNG Opera in balet Ljubljana, resen znak, da nekaj ne deluje oziroma ne deluje dobro, zato od Ministrstva za kulturo pričakujemo, da bo zadevo proučilo in postopalo v skladu s svojimi pristojnostmi.”

Kako in če se sploh bo minister za kulturo Vasko Simoniti odzval, za zdaj še ni jasno in čakam na odgovore. Menda pa je Staš Ravter francoskemu koreografu Colauju že grozil s tožbo, če se pismo pojavi v javnosti. Ampak saj veste, kako gre tista s CIO: “Če vedo trije, vedo vsi.” Medklic. Mesečna plača, ki jo je ponujal ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana kandidatom, je menda 2000 evrov, od katerih bi kandidatu, ki bi mu oddali gledališko stanovanje, odšteli še 800 evrov za najem. Torej 1200 evrov. Velika razlika od honorarja, ki ga je pred leti dobival Irek Mukhamedov, nekdanji baletni direktor, in je znašal okroglih 8000 evrov. Lahko se le vprašate, zakaj je potem to mesto tako popularno.