Urša Rupnik. Iz sedanjosti narediti obet lepše prihodnosti!

Druga prihodnost (foto: Kristina Valič)

Draga Urša Rupnik, pred vami je nova predstava z naslovom Druga prihodnost. Je prišel čas, da se je dobro začeti ukvarjati s prihodnostjo? Zakaj takšen naslov in sploh predstava v juniju, ko gre sezona počasi h koncu?
Pri ustvarjanju predstave nas je vodil eksistencialističen razmislek o tem, v kakšno prihodnost sploh zremo; ukvarjamo se z idejo o boljši, prijaznejši prihodnosti, kot se nam obeta v zdajšnjem svetu, ki slavi kruto individualnost, tekmovalnost in neskončni dobiček na račun drugih ljudi. Res pa je, da je kakršnakoli misel na boljši jutri jalova, če se ne osredotočamo in trudimo že za boljši danes. Mislim, da je to gotovo eden od razlogov, zakaj ljudje sploh ustvarjamo: da iz sedanjosti naredimo obet lepše prihodnosti. Osebno me žene tudi fascinacija nad (možnimi) družbenimi ustroji, socialnimi, humanističnimi in kulturološkimi aspekti (različnih) skupnosti in njihovim vplivom na brezimnega posameznika, posameznico. Kje, kdaj, kako (če sploh) je njegovo, njeno mesto, njegova, njena svobodna volja, možnost, da se sliši njegov, njen glas. Obenem se sprašujem, ali so meje našega jezika res meje našega sveta ali lahko telo kot tako samo govori svoje zgodbe izven dometa racionalne (ubesedene) razlage. Na nek način v ta projekt vpletam niti svoje solo plesne predstave Izgubljena, iz iščoče posameznice prelagam/odlagam breme izgubljanja, iskanja, možnega najdenja na kolektiv, širši organizem. Z gledišča generacije milenijcev, ki so obljubljene razkošne prihodnosti oropani z uveljavljanjem egoističnega, individualističnega kapitalističnega ustroja sveta, tako zremo zdajšnjosti v oči in se borimo za drugačno – “drugo prihodnost, svobodni izraz posameznice in posameznika znotraj sočutne skupnosti” (citat iz programskega lista predstave). S predstavo zaključujemo sezono, za nami je pol leta intenzivnega druženja, ustvarjanja, raziskovanja in tako je za nas junij logičen zaključek in obenem vrhunec preteklega leta. V tem času Ljubljana sploh razkošno cveti v naboru festivalov in kulturnih dogodkov, tako da jahamo ta val poletnega razcveta. Nastopamo v okviru festivala Medukrep, za kar se zahvaljujemo Plesnemu Teatru Ljubljana, da so nas uvrstili v svoj program ter nam s tem omogočili kakovostno izvedbo predstave v njihovem teatru z vso pripadajočo opremo, tehniko in storitvami.

Kreativci pa so plesalci, ki si jih združila pod imenom Ursus Dancers in so sodelovali s tabo že večkrat, kajne? Ali je tudi kdo povsem nov? Kakšna je ta simbioza, ko si ti koreograf in mentor in je treba kar nekaj kompromisov?
Drži, gre za projektno plesno skupino Studia za svobodni ples, ki se je v tem letu oziroma vštric z nastajanjem predstave Druga prihodnost poimenovala Ursus Dancers. Malo več o skupini pišem v naslednjem odgovoru. Kompromise večinoma sklepamo glede urnikov, ker smo izjemno heterogena druščina – od ‘freelancerjev’ do študentov in redno zaposlenih ter celotne palete zaposlenosti in razpoložljivosti vmes; drugače pa smo ustvarjalno brezkompromisni, zasledujemo svojo estetiko in plesno poetiko, brusimo plesno tehniko in krešemo vsebinske ideje, poglede in mnenja; ob čemer se trudimo delovati kolektivistično, v nenehnem dialogu in medsebojnem spoštovanju. Simbioza deluje obojestransko, moje mentorsko in koreografsko delo plesalci in plesalke bogatijo s svojimi kvalitetami, idejami ter brezpogojno predanostjo in zavezanostjo skupnemu ustvarjanju, za kar jim gresta moja globoka zahvala in poklon.

… (foto: Kristina Valič)

Zakaj in kako pa si ustanovila Ursus Dancers in kaj nameravaš s skupino v bližnji, daljni prihodnosti?
Ursus Dancers so se v bistvu ustanovili oziroma poimenovali kar sami. Gre za skupino plesalk in plesalcev, ki so se v letih izobraževanja na mojih klasih in delavnicah zbrali in nabrali okoli mene in skupaj nas je zajel ustvarjalni nemir. V osnovi je to projektna plesna skupina društva Studio za svobodni ples, ki deluje že vrsto let, z aktivnejšim delovanjem in sodelovanjem pa se je pokazala/izrazila potreba, da se združimo pod imenom, ki reprezentira tako mene kot njih. Ekipa je zelo raznolika – mednarodna in vseslovenska, članstvo pa fluidne narave – plesalci in plesalke prihajajo in odhajajo, poleg rednega do- in podiplomskega študija različnih tako naravoslovnih kot družboslovnih smeri se izobražujejo na številnih plesnih in gledaliških tečajih, seminarjih, poletnih šolah doma in v tujini, sodelujejo z drugimi avtorji/-cami, mentorji/-cami, koreografi/-njami, pedagogi/-njami, kolektivi in tako v naše skupno delo vnašajo sveže in prodorne konceptualne in gibalne ideje. Aktualno zasedbo sestavlja deset čudovitih posameznikov in posameznic, nikakor ne anonimnih in zgolj ljubiteljskih, vsak/-a prihaja s svojim plesno-gledališkim zaledjem, mnogoterimi kvalitetami in referenčnimi izkušnjami. ‘Drugo prihodnost’ tako soustvarjajo: Gogina (Gordana Stefanovič Erjavec, Plesni forum Celje) Ana Cvelfar, ki je na zadnjem mednarodnem tekmovanju Opus 1 požela kopico (produkcijskih) nagrad in je izjemna in ekstremno prezentna plesalka in ustvarjalka; Brina Dokl, ki je v domači Metliki prejela občinsko Ganglovo plaketo za svojo solistično plesno predstavo in je prava plesna borka; Andreas Doukas, doktor teoretične fizike, ki tudi v praksi preizkuša meje fizičnega; Jerca Klinar, ki se je od dekletca, ki je prišlo na moj plesni klas, razvila v izjemno plesalko z izostrenim koreografskim čutom; Zala Mojca Jerman Kuželički, moja desna in včasih tudi leva roka pri organizacij in pisarijah ter dvojna magistrica, ki svojo ljubezen do jezikoslovja prodorno vpleta v plesna in gledališka dela (prejemnica nagrad za tri avtorske gledališke predstave); Petra Pekolj, diplomantka plesne akademije AHK Amsterdam, ki nas vse s svojo izjemno plesno tehniko žene, da smo še boljši; Marta Ramovš, šolana balerina, ki ji tudi sodobno plesni podij ni tuj; Maja Maša Šömen, predana študentka psihologije, eden od stebrov Ursus Dancers, naša PR-vodja in neverjetna plesalka z ogromno mero ustvarjalnega navdiha; Mojca Špik, grafična oblikovalka naših vsebin, predana gibu, plesu, gledališču, akrobatskim veščinam, z eno nogo že v Švici na šoli cirkusa; ter Kaja Vajdetič, še ena Gogina plesalka z izjemnim plesnim telesom, vseobsegajočim ustvarjalnim potencialom in svojevrstnim avtorskim podpisom. Drugo prihodnost, tako kot že nekaj projektov prej, ustvarjamo na glasbo dveh Davidov – naša glasbenika sta David Nik Lipovac na perkusijah in David Kocmur na kitari, že stalna člana naše zasedbe, ki z izrednim posluhom dopolnjujeta in nadgrajujeta naše gibalne in konceptualne ideje.

… (foto: Lenart Zore)

Pri nastajanju te predstave sodeluje še Iza Skok kot scenografinja in asistentka koreografije, samosvoja ustvarjalka s prodornimi idejami; drugače diplomirana filmska in televizijska režiserka in študentka podiplomskega študija Umetnost giba na AGRFT. Nenazadnje je tukaj še moja druga plesna polovica, moj jin, drug Meduzin obraz – Liza Šimenc, ki tokrat skrbi za kostumografijo pa tudi vse gibalne finese in ostale drobtinice. Predvsem pa mi je v veliko psihološko oporo, ko ne vem več, kako naprej, ima ona vedno odgovor. Za svetlobno podobo predstave pa bo poskrbel odličen Janko Oven. Del stalne ekipe Ursus Dancer so še Warehouse Collective, ki nas lovijo v fotografski in filmski objektiv.
Naša bližnja prihodnost je vsekakor ‘Druga prihodnost’ (18. in 20. junij, Plesni Teater Ljubljana), sledi ‘(Pre)Druga(Čena) prihodnost’ na CMoKFESTu v Kopru (26. junij), kjer se bomo poigrali z gibalnimi in vsebinski koncepti predstave in jo odplesali v improvizirani verziji skupaj z udeleženci moje delavnice, ki se bo zgodila isti dan. In potem optimistično zremo naprej v drugo prihodnost in idealistično računamo na sredstva sponzorjev, donatorjev in oblasti ter na svetovno turnejo.

… (foto: Darej Šömen/ Warehouse Collective)

Predvidevam, da te čaka delovno poletje, ki bo kulminiralo na Dunaju na tradicionalnem festivalu ImPulsTanz. Boš del ekipe Alegada, kajne? In kaj vse boš še izbrala iz bogate delavniške ponudbe festivala?
Ja, ImPulsTanz se je komaj končal pa se bo že spet začel, tako hitro čas beži. Res se veselim tega dela leta, ko se za en mesec preselim na Dunaj in se potapljam in utapljam v valovih različnih plesnih stilov, vibracijah ustvarjalnosti z vsega sveta in vrvežu festivala, v katerega je vpeta celotna avstrijska prestolnica. Znova bom del ekipe Alegadovih delavnic: Shifting Roots – Alegado Movement Language in že nestrpno čakam, da se gibalno vrnem v svoj ‘plesni dom’. Ob asistiranju dveh daljših delavnic na dan mi ostane zelo malo časa in energije, da bi se udeležila še kakšne delavnice, jih pa imam kljub temu par na seznamu želja in upam, da si kakšno željo tudi uresničim (Kira Kirsch, Marta Coronado, Laura Aris, Jose Agudo …).

Urša bo na Dunaju že deveto leto. (Foto: Nina Sarrung)

A vsak plesalec, gibalec, koreograf, pedagog si mora vzeti tudi nekaj časa na ‘off’. Kako in kje si ga boš ti skreirala?
Moj čas na ‘off’ bo na ‘off roadu’ po stranpoteh enega od sredozemskih otokov. Prašna cesta, modro nebo, toplo sonce, turkizno morje, neskončno obzorje, kup dobrih knjig in brezmejna samota!

… (avtor: Darej Šömen/ Warehouse Collective)

Hvala za pet odgovorov na pet vprašanj in se vidimo najprej v Plesnem Teatru Ljubljana 18. in 20. junija, nato pa še na Dunaju. Srečno!
Se vidimo! Hvala tebi.

 

View Gallery 6 Photos