Trije Romei, tri Julije, ena predstava!

V ljubljanski operni hiši so znova uprizorili znano ljubezensko dramo (prve objave 1596–1599) pisatelja Williama Shakespeara Romeo in Julija. Tragično zgodbo o prvi ljubezni, ki največkrat zamre, torej redko zaživi, saj se v ljubezensko srečo mladoletnikov Romea in Julije vmešajo družinske razprtije in statusna hotenja, ko se sreča lastnih otrok žrtvuje za družinske trofeje. Ruski skladatelj Sergej Sergejevič Prokofjev (1891–1953) je svojo baletno simfonijo Romeo in Julija postavil v trideseta leta minulega stoletja, libreto pa zasnoval skupaj z gledališkim režiserjem Sergejem Radlovom (1892–1958).

Nova premiera baleta Romeo in Julija na prenovljenem odru Opere Ljubljana je stekla 27. oktobra 2016 v koreografskem izviru in režiji Yourija Vámosa, ki je ta isti balet postavil na starem opernem odru 11. februarja 2006, in to je bil tudi datum zadnje baletne premiere na omenjenem odru, kajti že jeseni istega leta je SNG Opera in balet Ljubljana načrtovala svoje premiere le še po različnih odrih zaradi (dolgoletne) prenove stavbe. 

Koreograf in režiser Yourij Vámos prihaja z Madžarske, deluje pretežno v Nemčiji, je tudi poznano ime baletnih odrov, še pred prenovo ljubljanske Opere je bil tudi gostujoči koreograf ljubljanskega baleta, ko je postavil svoji dve deli: Coppelia na Montmartru in Hrestač, Božična zgodba, slednji je še vedno na repertoarju ljubljanskega baleta, zlasti v času zimskih predprazničnih dni. Je koreograf dramsko zasnovanih baletnih del, ki jih zna prilagajati plesalcem in času. Svojo baletno dramatizacijo Romeo in Julija je zasnoval po Shakespearu, postavil pa jo v trideseta leta minulega stoletja, torej v tisto obdobje ko je nastajala tudi Prokofjeva baletna simfonija. Vámos v svoji baletni zgodbi ni zajel celotne skladateljeve simfonije, niti se ni docela držal partiture, a se je vendar povsem zlil s Prokofjevo skladbo, z izpostavljenimi večplastno zasnovanimi glasbenimi temami, ko je v ospredje postavil ljubezensko zgodbo dveh mladih, ki sledita globinam lastnih čustev ne oziraje se na družinski status in posledice svojih odločitev ter dejanj, ko je po prostoru vel čustvena stanja nastopajočih oseb, izostril posamezne karakterje ter se poglabljal v igrivi svet mladostne ljubezni.

Ob glasbenih temah genialnega Prokofjeva in v orkestralni izvedbi pod dirigentsko taktirko Marka Gašperšiča kar pršijo karakteristični toni moči in nasilja (Tybalt), čustvene barvitosti (Mercucio), prijateljstva in neugnanosti (Benvolio), hlada pohlevnega ženina (Parisa), tudi brezsrčnih staršev (Capuletovi), ki so vzgojili tako Tybalta kot Julijo, in se pretakajo lirični motivi prve ljubezni, ki pa v najnežnejših trenutkih tudi že napovedujejo zle slutnje usode, ob koncu pa zadonijo še globine bolečega slovesa v grobnici, ko se še vedno potočijo solze ob mogočnih taktih in v čustvenih interpretacijah baletnih solistov.

Koreografski jezik Jurija Vámosa je živo pripoveden, je moderen in hkrati klasičen, je jasno berljiv, je tudi njegov in kar teče s časom tako kot  zgodba mladih ljubimcev, ki je večna in za vse čase. Koreografski motivi njegovega baleta zahtevajo od plesalcev plesno virtuoznost, za povrh še karakterno izraznost, s katero lahko odigrajo dane vloge in zahtevana stanja. Zgodbo je gradil v vzdušju italijanskih mest tistih tridesetih, tako se v ozadju odra prikaže stari avto, v njem pa nevidni boter, ko je vidna le njegova žugajoča roka, potisnjena skozi napol odprto avtomobilsko okno, ki vleče še bolj nevidne vodilne niti. (Je danes mogoče kako drugače? V statusni zasnovi verjetno niti ne, razlike so prav gotovo v času in v tem, da je svet prepoln informacij ter je pot nevidnih niti še bolj zabrisana in zapletena.) Scenski milje in kostumografija predstavljata dani čas (scenografija in kostumografija Michael Scott); scena je na videz preprosta in je sila prilagodljiva, ko se na odprti sceni ob svetlobnih manipulacijah skoraj neopazno menjavajo kulise. Koreografsko zasnovana dramska zgodba Romeo in Julija se kar filmsko kadrira in kljub znani vsebini drži gledalca ves čas v tisti vznemirljivi napetosti, ko sledi umetniškemu delu in uživa v energiji dogajanja. Energije pa nikakor ni manjkalo ne v solističnih vlogah in ne v izklesanem plesu družabnih parov, še posebej pa ne, ko so se kresale sablje in neugnane fantovske moči; scena pretepačev je sila zgoščena, tudi realno zasnovana do te mere, da je skoraj že živi (odrski) posnetek tistih filmskih ali TV-poslikav, mladostno prekipevale pa v Julijini sobi v objemih ljubimcev.

Balet Romeo in Julija v koreografiji in režiji Yurija Vámosa je doživel svetovno premiero v Berlinski operi 1999., v naslovni vlogi sta zaplesala takratna baletna solista Dresdenskega baleta Gay Albouy kot Romeo in Marina Antonova kot Julija. In v teh sedemnajstih letih, ko se svet spreminja z neobrzdano hitrostjo, Vámosov balet Romeo in Julija ni izgubil svoje koreografske svežine, tokrat v Ljubljani in na odru Opere je predvsem pridobil novi prostor, tudi nove tehnične možnosti, ko se je scena lahko poševno podaljšala po dolžini in so odlični baletni plesalci pridobili tudi nujno potreben podaljšan plesni podij, ko njihove sedanje izvedbe letijo v zanosne višine in daljave. Zanimivo pa, da tako, kot se je leta 2006 zapletalo okoli premierne izvedbe, ko sta Gay Albouy in Marina Antonova priskočila na pomoč  asistentki koreografa Joyco Cuoco in pripravljala Ano Klašnjo ter Lukasa Zuschlaga na njun veliki solistični nastop v naslovni vlogi, se je tudi letos zapletalo glede njunega nastopa, in to tik pred premiero. No, tistikrat sta se Ana in Lukas z mladostnim zagonom potrudila in tako tudi dobila možnost premiernega nastopa ter mladostno in zanosno odplesala svojo veliko premiero, tudi letos ni manjkalo tega zagona, da sta premagala težave in jim je znova uspelo nastopiti na premieri. Leta 2006 sta na prvi reprizi glavna junaka zaplesala gostujoča solista Gay in Marina, o njunem takratnem nastopu sem med drugim zapisala za dnevnik Večer: "V svojem nastopu nista bila tako prevzemajoče mladostna kot njuna mladostna kolega, vendar sta svoji vlogi znala oplemenititi s čutno zrelostjo in lepoto plesnega diha, ki sta ga okronala s sklepno sceno v grobnici." In takrat se je zgodilo ravno to, kar virtuoz lahko da ter vlogo nadgradi s svojo izvedbo, ko zna vgraditi svoj umetniški potencial in svoji izvedbi oziroma vlogi vtisniti svoj izjemni odtis. Tako smo leta 2006 videli dve čustveni različici, dva umetniška odtisa dveh parov Romea in Julije v dveh izvedbah: Lukas Zuschlag-Ana Klašnja in Gay Albouy-Marina Antonova.

Pred letošnjo premiero pa se je znova zapletalo okoli premierne izvedbe naslovnih vlog, kot bi se vmešale višje sile, ko se je Zuschlag poškodoval, se zdravil in ga ni bilo  na vajah, zamenjal ga je Kenta Yamamoto, in je Ana Klašnja tik pred premiero obležala z vročino ter  praktično iz postelje priletela na oder; pač tak je ta poklic. Verjetno glede na nepredvidene zaplete se je koreograf Vámos odločil izbrati tri pare, ki bodo tudi plesali naslovni vlogi. Na premieri sta bila to lirično mladostna in ljubeča Ana Klašnja ter Lukas Zuschlag, ki pa je žal moral že naslednji večer svojo poškodbo še enkrat zdraviti, pozneje pa ni bilo več tovrstnih težav in dilem. Drugi izbrani par, Petar Đorčevski in Giorgia Vailati, sta imela svoj premierni nastop 29. oktobra, pred tem sta že na odprti generalki uspešno nadomeščala Ano in Lukasa. Mlada Italijanka Giorgija je v odlični baletni izvedbi Julije dodala še svoj mladostni pridih, medtem ko jo je njen Romeo obdajal s svojimi zrelimi in ljubečimi objemi, se tudi popolnoma predal čustvenim vzgibom v sceni bolečega slovesa v grobnici. Tretji par sem uspela ujeti 17. novembra, ko je Romea prezentno upodobil tudi Kenta Yamamoto, bil pa močnejši v izražanju bolečih čustev kot same srčne lirike, ob sebi je imel vzneseno ljubljansko najstnico, prisrčno Julijo Marišo Nač. Mariša Nač je bila v tej vlogi pravo presenečenje, odigrala je ljubko najstnico našega časa, in je v tem slogu živel vsak njen pogled ter vzgib, tudi v tolikšni meri, da so se lahko spregledale izvedbene (klasične) težave, ter sta bila s Kento povsem pravšnja izbira za dopoldanski šolski program, ko je bila tudi uigranost celotnega ansambla na višku.

Tako sem letos trikrat sledila baletu Romeo in Julija ter vsakič znova me je uprizoritev v celoti navdušila, tudi izvedbe celotnega baletnega ansambla, ko se solisti menjajo v vlogah in se sledi dovršenim plesnim izvedbam ter ko le osebni čut lahko doda vlogi specifični barvni odtenek. Tudi koreograf Vámos je pohvalil raven izvedbe obstoječega ansambla ljubljanskega baleta in njihova umetniška vodja Sanja Nešković Peršin je ravno zaradi solistov ter različnih vlog, ki ga balet Romeo in Julija ponuja, ta balet obnovila ter ga uvrstila v letošnji premierni program, čeprav je bil uprizorjen že pred desetimi leti in je bil takrat na sporedu kar pet let. Z baletom Romeo in Julija pa se SNG Opera in balet Ljubljana hkrati poklanja tudi 400. obletnici smrti velikega dramatika Williama Shakespeara (1564–1616).

Solistične vloge in njihove alternacije se zanosno vrstijo iz predstave v predstavo ter se iskrivo barvajo karakterji v specifičnih različicah nastopajočih plesalcev: Marcutio: Hugo Mbeng/Richel Wieles; Benvoli: Filippo Jorio/Owen Lane; Tybalt: Petar Đorčevski/Yuki Seki; Paris: Luka Žiher/Michele Pellegrini, in če so bili posamezni plesalci prosti omenjenih vlog, so se nekateri od njih znašli še na odru v vlogi dveh Tybaltovih pajdašev ali v atraktivnem plesnem kvartetu skupaj z baletnimi kolegicami, ki so nastopale med drugim tudi kot Julijine prijateljice: Marin Ino, Chie Kato, Elli Purkunen, Rita Pollacchi, Sorina Dimache, Eva Gašparič, Tasja Šarler, Tjaša Kmetec, Giorgia Vailati, Mariša Nač. V vlogi staršev Romea in Julije so se predstavili Capuletovi: vzvišeni in nasilni Capulet Tomaž Horvat, Lady Capuletova Olga Andreeva/Regina Križaj ter bolj očetovski Monteg Stefan Capraroiu/Gregor Guštin. Usodno vlogo v tej tragični ljubezni pa je odigral Pater Lorenzo: Goran Tatar. Od vseh, ki so nastopili, še ni bil omenjen baletni plesalec Yujin Muraishi, ki pleše med štirimi pari.

Posebno zabavo in beraški direndaj na odru so priredili Berački v domislicah svojega glavnega ‘pajdaša’, ki ga je odlično odigrala, zaplesala in humorno obarvala ljubljanska baletna solistka Rita Pollacchi tako pred desetimi leti kot letos; ob njej pa nič manj zabavni Tjaša Kmetec, Sorina Dimache, Gaj Rudolf/Georgeta Capraroiu in Gabriel Agavriloaei.

Verjetno prav zato, ker praktično ves ljubljanski baletni ansambel vseskozi nastopa v različnih vlogah, je tudi vsak ogled baleta Romeo in Julija SNG Opere in baleta Ljubljana v koreografiji Yurija Vámosa vsakič znova tudi novo doživetje te iste predstave. 

View Gallery 11 Photos