S skoraj nervoznim pričakovanjem končujemo baletno sezono in čakamo na trenutek, ko bo vse za nami, ko bomo lahko dali možgane na stran in si odpočili utrujene mišice, ki smo jih naprezali vse leto. Veliko ljudi, še posebej mlajših športnikov (plesalcev, op. u.), se ne zaveda, kako pomemben je dejansko počitek. Mišice in kosti potrebujejo čas, da si odpočijejo in se obnovijo. Vendar vsak baletnik pozna tisti občutek, ko se po dolgem dopustu vrne v baletno dvorano. Po vsem telesu občutimo bolečine, mišice nas ne ubogajo in počutimo se, kot da bi prvič v življenju obuli baletne copate. Pojavijo se torej vprašanja: Kako lahko najbolje in najpametneje izkoristimo poletne mesece, da se bomo lahko odpočili in obnovili moči, hkrati pa prišli nazaj v formo pred koncem dopusta? Kakšna je idealna dolžina premora? Kako lahko ta premor preživimo? In nenazadnje – kako lahko po premoru pridemo nazaj v formo, da bomo novo šolsko leto lahko začeli s polno energije in želje po učenju?
V naslednjih odstavkih nameravam odgovoriti na ta vprašanja in podati nekaj nasvetov, kako lahko izkoristite poletne mesece, da se boste septembra vrnili še močnejši.
Ime mi je Tomaž Golub. Sem profesionalni baletni plesalec in do nedavnega tudi član baletnega ansambla Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Ko se pridružiš baletnemu ansamblu s tako zahtevnim repertoarjem, kot je ta, se kar hitro zaveš pomembnosti počitka in oddiha. Oziroma bi se vsaj morali. Jaz se žal nisem. Od samega začetka sem mislil, da mora plesalec samo trenirati, trenirati, in ko je utrujen, še dodatno trenirati. Potreboval sem kar nekaj let (ter nekaj poškodb), da sem se začel zavedati pomena oddiha. Kot telefon si mora tudi človek napolniti baterije, ko občuti, da so prazne. Šele takrat sem se naučil uživati v odklopuu od svojega poklica. Ena od mojih najljubših lokacij na vsem svetu je kraj Stara Gora pri Novi Gorici, kjer živijo moji stari starši. Odkar pomnim, sem tam preživel skoraj vsako poletje, toda le v zadnjih nekaj letih sem začel ceniti mir in tišino, ki jo ponuja. Hiša, kjer počitnikujem, je obkrožena z gozdovi, kar je krasno za lajšanje poletne vročine. Če pa je še vedno prevroče, se preprosto odpeljem do bližnjega Solkana in skočim v osvežujočo Sočo. Če se boste kdajkoli odločili raziskati primorski del Slovenije, se ustavite v Solkanu pri Novi Gorici. Ne bo vam žal.
Drznil bi si celo trditi, da je čas, preživet izven baletne dvorane, prav tako pomemben kot čas, ki ga preživimo na treningu in vajah. Balet je med vsemi plesnimi zvrstmi tako osupljiv prav zato, ker so pozicije, v katere moramo telo postaviti, in način gibanja, tako nenaravni, da spominjajo bolj na premikanje nadnaravnih bitij kot pa ljudi. Da to dosežemo, moramo prestati veliko treningov, kjer svoje mišice prisilimo v popolnoma nov način delovanja. Ves ta napor lahko povzroči veliko manjših poškodb, ki se lahko brez ustreznega počitka sprevržejo v večje. Navsezadnje še fitnes strokovnjaki in trenerji priporočajo vsaj en dan počitka po intenzivni telovadbi. Izguba moči v mišicah lahko nastopi v zelo kratkem času. Že po enem prostem dnevu lahko mišice delujejo popolnoma drugače. Najpreprostejše stvari, ki jih poskusimo izvesti v ponedeljek, se nam lahko zdijo veliko težje, kot so se nam v soboto, le dva dni pred tem. Spominjam se svojega zadnjega izpita v Baslu. Izpit je potekal ob osmih in petnajst minut, v ponedeljek zjutraj. In čeprav je na treningu v soboto (tako klas kot variacija) potekalo vse zelo gladko, se spominjam, da v ponedeljek na izpitu stvari niso potekale, tako kot bi morale. Boril sem se s telesom, težave sem imel z vajami iz ravnotežja. Vse se je na koncu dobro končalo, ampak kljub temu sem moral porabiti veliko več energije, kot bi jo kakšen dan pozneje.. Obstaja razlog za to. V baletu velja določeno nenapisano pravilo, ki ga bom v namen tega članka poimenoval pravilo podvojevanja. Pravilo se glasi tako: ”Umetnik bo potreboval dvakrat toliko časa, da pride nazaj v formo, kot si ga je vzel za odmor oz. dopust.” Ko vzamemo to v zakup, lahko določimo dolžino dopusta, ki nam še vedno dopušča dovolj časa, da se lahko še pred začetkom šolskega leta in gledališčne sezone pravočasno vrnemo v formo.
V največ primerih traja poletni dopust šest do osem tednov, kar pomeni, da je idealna dolžina (vsaj po mojem mnenju in izkušnjah) nekje med dvema in tremi tedni. Po tem premoru bi potem potrebovali od štiri do šest tednov, da se popolnoma vrnemo nazaj v formo. Poudariti pa moram, da je vsak posameznik poseben in da je lahko to obdobje za nekoga predolgo (prvakinja NYC Baleta Sara Mearns je izjavila, da po navadi ne zdrži več kot en teden brez treniranja), za nekoga pa prekratko (solistka zagrebškega baleta Asuka Maruo je izjavila, da si rada vzame (posebno po naporni sezoni) dva do tri ali celo več tednov dopusta, če si le lahko).
Catarina de Meneses, solistka mariborskega baleta, je izjavila, da si sama raje vzame krajše dopuste med sezono kot pa en dolg dopust poleti. In tako je ves čas aktivna. Svetoval bi, da poskusite najti dolžino, ki ustreza vam. Sam po navadi presodim, kako težka sezona je za mano, in se tako odločim, kako dolg dopust potrebujem. Prav tako bi rad poudaril, da je lahko čas vračanja v formo po dopustu odvisen še od dveh faktorjev. Kako preživite svoj dopust in kako izkoristite čas po dopustu, ko se vračate v formo.
Čeprav se zdi zelo privlačno tri tedne samo preležati na soncu (ali na kavču), bi to strogo odsvetoval. Navsezadnje smo ljudje bitja, ki potrebujejo gibanje oziroma določeno mero fizične aktivnosti, saj ima ta veliko pozitivnih učinkov na telo. Pospešuje in izboljšuje cirkulacijo (in s tem celjenje in obnavljanje mišičnih vlaken), izboljša voljo, zbistri misli in vzdržuje muskulaturo. Zato bi svetoval vsem, da ne glede na to, kje preživijo svoje počitnice, ohranijo določeno mero fizične aktivnosti. Če ste odšli na obalo, pojdite plavat. Koristilo bo vašemu kardiovaskularnemu sistemu, morska voda ima veliko snovi, ki lahko pozitivno vplivajo na človeško telo in počutje. Če počitnikujete nekje v naravi, pojdite na sprehod. Že sama hoja po gozdu lahko izboljša počutje. Prav tako je treba omeniti, da je bil pozitivni učinek vdihovanja svežega zraka – ne le na pljuča, ampak tudi na celotni sistem – že večkrat dokazan. Da niti ne razlagam o vplivu tišine in zvokov narave na človeško psiho. Zase vem, da kadarkoli stres poklica postane prehud in moram obnoviti svoje moči, se zatečem v naravo. V Zagrebu je bil to najpogosteje park Maksimir. Stran od mestnega hrupa, kričečih koreografov, nezadovoljenih, nesrečnih ljudi. Kot oaza miru sredi norosti in kaosa. Tudi če se odločite ostati doma, pojdite vsaj na sprehod ali tek po mestu (ali po kraju, kjer živite). Na voljo je še veliko drugih fizičnih aktivnosti, kot sta recimo pohodništvo, kolesarjenje. Celo nekaj tako neznatnega, kot je pospravljanje hiše, lahko pripomore k vzdrževanju fizične aktivnosti.
Ko se po odmoru vrnemo v baletno dvorano, moramo znova zgraditi bazo naše tehnike, saj so mišice – v tem času, ko smo bili na dopustu – ne le izgubile moč, ampak tudi pozabile, kako morajo pravilno delovati. Zato moramo začeti počasi. Ker nismo tako dolgo obremenjevali telesa, moramo tudi paziti, da dobro segrejemo mišice in tetive ter obvarujemo telo pred prehudim šokom. To lahko dosežemo z različnimi vajami, o katerih lahko spregovorimo kdaj drugič. Ko pride končno čas, da poprimemo za drog in začnemo trenirati, moramo najprej začeti z najosnovnejšimi vajami in počasi stopnjevati težavnost ter napor. Ne smemo že prvi dan narediti celotnega ”klasa” (baletni izraz za trening), saj bi bil to prevelik šok za telo. Nekaterim bi se to lahko zdelo izjemno dolgočasno, jaz pa bi rekel, da je to pravi blagoslov, saj pomeni, da lahko popravimo napake, na katere nismo bili pozorni prej. Ko se sam vračam v formo, imam pravilo ”enotedenskega stopnjevanja”. To pomeni, da prvi teden intenzivno treniram samo vaje ob drogu, drugi teden preidem na vaje na sredini in tako dalje, dokler ne razvijem dovolj moči in mišične podpore, da lahko začnem vaditi kombinacije s skoki in piruetami. Tudi ko boste začeli s skoki, začnite z ”manjšimi” in ”preprostejšimi”, dokler ne boste razvili dovolj moči in hitrosti, da boste lahko prešli na večje skoke. Veliko pomembneje je razviti tehniko s čisto in močno osnovo, kot pa takoj začeti s triki in hitrimi kombinacijami.
Kot sem že omenil, je treba zgraditi močno osnovo, za kar sta potrebna čas in doslednost treniranja. Toda na voljo je način, kako ta proces pospešiti, in sicer z dopolnjevanjem baleta z drugimi fizičnimi aktivnostmi. Izpostavil bom tri, vendar jih je še veliko več. Prva suplementarna aktivnost, ki bi jo omenil, je plavanje. Ta metoda zelo dobro ustreza fizičnim zahtevnostim baleta, saj izredno pomaga pri kondiciji in grajenju dolgih mišičnih vlaken, ki so potrebna za videz mišic pri baletu. Druga metoda, ki lahko deluje pri vsakem, je fitnes. Treniranje v telovadnici je (vsaj po mojem mnenju) zelo dobra metoda, saj hkrati ponuja možnosti izboljšanja kondicije na napravah, kot sta tekalna steza ter sobno kolo, in izboljšanje mišične moči na napravah za dvigovanje uteži. Zadnja metoda, ki bi jo izpostavil, je pilates. Sama disciplina se je pravzaprav razvila iz potrebe po oblikovanju vaj, ki bi preprečevale poškodbe, in temelji na krepitvi trupa (ki je osnova za večino stvari v baletu) in drugih mišičnih struktur ter sklepov v telesu. So tudi druge metode, kot so joga, drog na tleh (floor barre), girotonika in še mnoge druge, ki jih lahko izkoristite.
Toda poudariti moram, da so vse to le dopolnilne metode, ki proces treniranja lahko sicer pospešijo, ne morejo pa nadomestiti vsakodnevnega truda in naprezanja v baletni dvorani. Vsak dosežek ima svojo ceno in enako je z baletom. Le tako boste lahko dosegli to, po čemer hlepimo vsi v tem poklicu. Da na odru ves trud in napor zakrijemo s tančico lepote in miline ter ustvarimo iluzijo breztežnosti.
Zato užijte sonce in poletno vreme, da si boste lahko nabrali sveže moči za nov in še boljši začetek šolskega leta in gledališke sezone.Jaz nameravam svojega preživeti v tišini gozdov in dolin naše prelepe Primorske s kozarcem vina v eni roki in dobro knjigo v drugi.
