Strah pred drugačnostjo je beden. Vsi ljudje na tem svetu lahko plešemo

Dunajski plesni festival ImPulsTanz ni samo nizanje predstav, ampak tudi kompleksno izobraževanje za plesalce, koreografe, pedagoge, tiste s profesionalno izobrazbo in tiste ljubitelje ali navdušence plesa. V okviru dvesto dvanajstih delavnic, ki jih ta megalomanski festival mesec dni ponuja vsem plesa željnim, je bila tudi delavnica imenovana DanceAbility, ki jo je vodil Alito Alessi.

Udeležila pa se je je Urša Urbančič, ki želi to plesno zvrst, če ji lahko tako rečemo, razširiti tudi po Sloveniji. "Izobraževanje je bilo res zelo intenzivno v teh štirih tednih. Namen DanceAbilityja je, da vse skupine ljudi, ki jih je družba selekcionirala na posamezne skupine in jih tako naredila "disable", združi in tako iz njih naredi "able" . Naj povem najprej, da je Alito Alessi ne samo odličen plesalec, koreograf, ampak predvsem človek in da se od njega lahko vsakdo veliko nauči v tem pogledu. Je preprosto neverjeten, takih je v plesu s takim odnosom in zavedanjem namreč zelo malo. Bistveno je to, da ljudi ne pomiluje in iz njih ne dela nekaj posebnega, ve, da se lahko od vsakega ogromno nauči, jih sprejema enakovredno sebi in ve, da lahko v ples prinesejo, dodajo nekaj, kar "normalni" ne morejo. Vsak je svoj edinstven unikat, ki lahko doprinese nekaj novega, edinstvenega. Govorne definicije, kot so duševno zaostali (z razliko od ostalih Alito rajši uporabi izraz uniqueminds-edinstveni umi), hendikepirani (beseda izvira iz hand-cup in so jo uporabljali za berače, ki so imeli v roki skodelico za zbiranje denarja), invalidi (beseda izvira iz veljavnosti in pomeni neveljaven) uporablja zgolj zaradi družbe, da ga ta lahko razume, sam povsem drugače gleda na vse to."

Alito Alessi je odraščal v času, ko je bila v sodobnem plesu razširjena filozofija, da vsi ljudje lahko plešejo, ampak nihče ni tega počel. Izkoristil je to filozofijo in si rekel, no, pa poglejmo, kaj bo nastalo iz tega, da so vsi ljudje plesalci.  "Nihče ni normalen na tem svetu, vsak ima svoje nezmožnosti, razlika pa je v tem, da ne ostane samo pri besedah, ampak da dejansko tako dojema in to tudi živi. DanceAbility ni terapija, je povsem identični pristop, kot ga  imam z "normalnimi" plesalci, samo da tokrat združimo vse ljudi in vedno poiščemo načine, da to lahko izpelje."

DanceAbility se je začel razvijati že pred 25 leti v Oregonu iz Contemporarydance (demokracija v plesu, sodobni ples). Sprva so začeli kot osnovo s contact-improvisation (kontaktna improvizacija) tehnike, za katero so menili, da bi bila lahko skupna vsem, kar tudi je, samo na drugačen način, ne kot so jo bili vajeni izvajati poprej. Petnajst let so potrebovali, da so razvili vaje, pristope, kako plesati z vsemi, ne da bi bil pri tem en sam človek izključen.

"Najprej smo se lotili in posvetili temeljito osnovam, ki so bistvene za kontaktno improvizacijo, kot so občutek-senzacija, odnos-razmerje, čas in konstrukcija-sestava, ki so bistvene za nadaljno razvijanje. Govorili smo tudi o kompoziciji prostora. Prav tako o vsaki posamezni definirani skupini ljudi (gluhi, slepi, invalidi,duševno prizadeti,otroci …), kaj je pomembno vedeti in upoštevati, ne da bi pri tem izključil kogarkoli in da je za vse varno. Kako vse vaje postaviti, preoblikovati in prilagoditi, da lahko zadeva funkcionira, se razvija in iz nje ustvarja plesni material. V tretjem tednu pa smo imeli tudi dva dni odprtih vrat, torej vabljeni so bili vsi, da so se nam pridružili, ker je nastopila praksa za nas. Vsak od nas je pripravil vsaj tri različne classe, in glede na to, kdo je prišel in kakšna skupina se je oblikovala, potem to skupino tudi vodil, jo učil. Alito je bil ves čas zraven v podporo."
Zadnji teden so svoje dosežke predstavili javno, in sicer kar na ulici Mariahilfer in pa v Museumsquartierju. Za naključne gledalce, ki so bili ob pravem trenutku na pravem mestu, je bilo to presenečenje dneva. Mogoče se bo nekaj spremenilo v njihovem dojemanju, kaj invalidnost oziroma neinvalidnost v resnici je.

Urša pa dodaja: "Namen je bil približati ljudem naše delo, predvsem pa opozoriti družbo, kje je, kako egoistično deluje, razlikuje in izključuje, za kar je največkrat v ozadju strah pred drugačnostjo, nevednost in pa skrb samo za svojo rit."

View Gallery 6 Photos