SloAfrica 2015. Dogajal se je ples in plamtela energija prestižne mladosti

Cankarjev dom je odprl vrata plesu mladih, Plesna šola Kazina pa je 1. decembra uprizorila v Linhartovi dvorani plesni spektakel s plesom prepojene mladosti in tudi zapolnila sedeže. V goste je PŠ Kazina povabila še plesalce in prijatelje, s katerimi se neposredno srečujejo in soočajo na tekmovanjih, svojo tekmovalno plesno konkurenco, tisto prav z juga Afrike, južnoafriško plesno reprezentanco/JAR; skupno srečanje so okronali s skupno uprizoritvijo SloAfrica 2015.

Združeni plesalci in plesalke JAR ter Slovenije.
Sledi vprašanje, kaj pa ima Slovenija skupnega z JAR? In kot kaže, ravno ples, športni ples in skupnega koreografa Mitjo Popovskega. Pred začetkom plesnih miniatur je gledalce nagovorila direktorica PŠ Kazina Silvestra Perčič. V svojem govoru je omenila, kako njihovi gojenci že 20 let nosijo domov medalje, ki se svetijo tako kot žlahtne kovine, saj so zlate, srebrne in bronaste, in jih je toliko, da se jih več ne da niti prešteti. Tudi se je pohvalila, da njihove tekmovalce vodi najboljši koreograf na svetu Mitja Popovski, njegove koreografije pa uspešno privlačijo žlahtni lesk medalj. Po predstavi pa še dejala: "Želim si več sodelovanja, predvsem da bi naše izjemne plesalce še večkrat postavili na oder, kamor tudi spadajo."
Šefica Kazine Silvestra Perčič vedno podpre svoje koreografe, tako je bilo tudi z Mitjo in njegovo idejo o skupnem nastopu.
Nekaj besed v pozdrav je namenil tudi trener in koreograf Mitja Popovski, predstavil reprezentanco JAR, njihove trenerje in koreografe ter zaupal vizijo, ki ga je peljala v to daljno državo. Ni se bal konkurence, ampak je sledil svojemu občutku in se odločil, da z njimi sodeluje, koreografira in uri njihove plesalce. Torej zmagalo je sodelovanje, se tkale prijateljske vezi in skupna usmeritev v isti cilj, kar vodi, kot se je izkazalo, do še boljših rezultatov. Že pet let trajajo te vezi, in kot je dejal, je stkal enkratne ne le prijateljske, ampak tudi družinske vezi. Zahvalil se je svoji družini, ki ima razumevanje za njegovo delo, še posebej soprogi, ki je hkrati njegova svetovalka pri postavitvah tekmovalnih programov. Zahvala je bila dana tudi veleposlaništvom, ki so  omogočili to srečanje, in prisotnim veleposlanikom Južnoafriške Republike, Združenih držav Amerike in Brazilije.
Koreografi večera: Hope Maimane, Wendy Quamby, Mitja Popovski in Fayme Hattingh
Ta večer je zaplesalo šestdeset odličnih plesalcev, polovica v reprezentanci JAR in druga iz Kazine. Predstava je tekla v dveh delih z vmesnim odmorom in v vsakem delu se zvrstilo po petnajst koreografskih miniatur, Mitja Popovski pa jih je prispeval kar devetnajst k tej mozaični celoti. Koreografi reprezentance JAR so: Wendy Quamby, Fayme Hattingh in Hope Maimane. Slednji je hkrati še vsestranski odličen plesalec.
Hope Maimane in Arnika Matko Juvančič
Zaplesal je v duetu z našo letošnjo svetovno prvakinjo v show danceu Arniko Matko Juvančič in v koreografiji Mitje Popovskega Wake me up. Še posebej pa je Hope navdušil s svojim originalnim pristopom do pouličnega plesa, ko prevladajo izolacije, ko gibi oscilirajo v primežu ritma in se spleta vizija robotike.
Patricija Crnkovič
Tako Arnika Matko Juvančič kot Patricia Crnkovič, letos druga na svetovnem prvenstvu v show danceu in evropska prvakinja, sta zaplesali še svoj solistični program. Obe v črni kostumski eleganci in obe nepremagljivi. Kdaj nastopi tisto več, ko lahko ena stopi na stopničko višje, je povsem realno vprašanje, kajti njuni plesni višaji letijo po prostoru, se vrtijo in hitijo v stiliziranem koreografskem loku, ki ga jima je zasnoval njun trener Popovski.
Vsaka predstava se začne na začetku, tokrat v simuliranju prihoda na izstopno postajo, ko so prispeli plesalci ene reprezentance, drugi pa jih pričakali. Povorka prijateljev je nato sproščeno in uigrano zaplesala ter zaigrala, se vila v medsebojnih gibalnih komunikacijah in v objemih prijateljevanja. Na koncu je steklo še zadnje slovo pred novim odhodom in živahno spremstvo do postaje, v rokah pa premične torbe, ko pa se brez prtljage tudi ne potuje, in se znova vila kolona srečnih obrazov, ki očitno odsevajo zadovoljstvo po vsem tem, kar so v tem skupnem času doživljali in doživeli. Začetek in zaključek na železniški postaji ima tudi svoj vmesni čas, kjer se je nekaj dogajalo, in dogajal se je ples, na odru pa plamtela gibalna energija prestižne mladosti, trideset koreografij, ki so zaobjele mozaik življenjskih trenutkov, ki so jih zaplesali  enkratni plesalci.
Nič manj ni bilo poskrbljeno za estetiko uprizoritve, ki jo ples zahteva, in za iluzijo svetlobne odrske poslikave. Na odru se je sledilo odličnosti izvedbe, urejenosti zunanje podobe, kostumski plesni in modni obliki, ki je največkrat odsevala črno barvo, tudi se poigravala v kontrastu črne in bele ter je žarela v živahni barvitosti razigrane skupine, ta barvitost pa deluje tako osvežujoče, kot je koreografija Fayme Hattingh Feeling  ood.
V kostumskem kontrastu črne in bele, v plesu srčne lirike, plesnih dvigov in preskokov sta zaplesala Luka Ostrež v črnem in ona, Tina Turk v belem, Luka pa si še prislužil četrto mesto na letošnjem svetovnem prvenstvu v showu. V črnem kostumu, prekritim s črnim širokim krilom in pregrinjalom, pa so vzleti, torzije in obrati Mateja Vouška zaobjeli prostor in vtisnili zračne kostumske konfiguracije, ki so še dodatno poudarjale plesalčev vihravi ples in spomnile na zgodovinske čase plesnega ekspresionizma, Voušek se je letos okrasil s svetovnim bronom. Vsaka plesna nadgradnja se praviloma bogati in brusi na urah klasičnega baleta. Koreografinja Wendy Quamby je predstavila koreografijo v stilu baletnega flamenka Spanish Flair. Črni tutuji, eleganca in najpogostejši koraki na vrhovih baletnih copat so se estetsko prelivali, seveda v primernih oblikah osvojenega znanja tega klasičnega plesa, vpeti v kompozicijsko sliko. Tudi plesalci Kazine sledijo vadbi klasičnega baleta, njihova učiteljica je Claudia Sovre. Znano pa je, da jih kar nekaj obiskuje ali pa so celo že zaključili svoje šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in so resnični junaki, ko poleg vse plesne in baletne obveznosti uspešno opravljajo tudi svoj redni učni in šolski program.
Mitja Popovski zna svoje koreografske miniature, namenjene športnim zahtevam, vpeti tudi v bivalno okolje, ko se skupina znajde na klopi, mizi ali skače iz kadi …, tudi poseže po socialni tematiki, ker vse slikovito vpne v koreografski lok, pa čeprav časovno kratko odmerjen, se zgodbi lahko sledi. Ena teh je ples Widow, ko se skupina znajde na eni strani, ona, drugačna pa obstane za okvirjem vrat ali svojega zrcalnega odseva, ko je treba prestopiti obstoječi prag, se to sicer ne zgodi vse do konca, vendar pa se prav ob koncu ilustrira možni optimistični preobrat.
Maša Pušnik
Zlata v mladinski konkurenci svetovnega prvenstva je Maša Pušnik, njenim plesnim presežkom se sledi v solu, ko pesem poje o njem in se ona iztrga iz okvirja, ko v praznem zajetem in zapuščenem okvirju obvisi njegov začrtani profil. In kot je direktorica Silvestra Perčič  že na začetku zaželela tako plesalcem kot gledalcem, da naj uživajo v predstavljenem programu, tudi obljubila, da se bo veliko lepega dogajalo ta večer neobremenjeno in izven tekmovalnih podijev, se je to tudi v resnici zgodilo, garant pa bil izbruh navdušenja ob zaključku programa.
… (foto: Nikola Janušič)
Obe reprezentanci je čakalo še nekaj dni priprav pred odhodom na svetovno prvenstvo na Poljsko v Mikolajki, kjer so znova postali konkurenti. O doseženih kolajnah bomo seveda poročali.

View Gallery 12 Photos