Rita Pollacchi. Moja izkušnja ni bila lahka! Sin je moja moč in motivacija!

Rita Pollacchi v baletu Gusar (foto: Darja Štravs Tisu)

Rita Pollacchi je balerina, prvakinja SNG Opera in balet Ljubljana, ki je v Sloveniji našla svoj novi dom, čeprav v srcu še vedno nosi Italijo. V času epidemije najbolj pogreša stik z občinstvom, vonj odra ter občutek rutine in fizične pripravljenosti, ki je ključna za plesalce. Plesala bo v predstavi Dunajski večer, katerega aprilska premiera je bila žal prestavljena, trenutno pa se s soplesalci solisti pripravlja na gala večer, s katerim bodo nastopili v Italiji. Intervju je pripravila Kreativna baza.

V Ljubljani živite in ustvarjate že več kot dvajset let. Čutite Ljubljano in Slovenijo kot svoj dom?
Res je. V Ljubljani živim že nekaj časa in lahko bi rekla, da je moj dom. Pa vendar bo Italija vedno v mojem srcu. No, pravzaprav sta Ljubljana in Italija vedno v mojem srcu.


Leta 1998 ste se pridružili SNG Opera in balet Ljubljana, sprva kot članica baletnega solo zbora, leta 2007 ste postali solistka, 2015 priznana solistka, danes ste prvakinja. Kako doživljate to svojo pot, ste v Ljubljani uresničili svoje želje in ambicije?
Moja izkušnja ni bila lahka … Šla sem skozi veliko različnih obdobij in danes z gotovostjo stojim za svojimi besedami, ko rečem, da se trdo delo obrestuje. Prepričana sem namreč, da talent danes ni dovolj za uspeh. Lahko rečem, da sem dosegla svoj cilj, ko sem postala baletna prvakinja. Ta naziv dojemam kot nagrado za svoje trdo delo in zanj sem zelo hvaležna.

Z baletno kolegico Tjašo Kmetec v Velikem Gatsbyju (foto: Darja Štravs Tisu)


Pravkar pripravljate predstavo Dunajski večer, v kateri plešete nekaj vlog. Premiera je bila žal prestavljena. Kako ste sicer doživljali to sezono, v kateri ste imeli le nekajkrat možnost plesati pred občinstvom v živo? Kako vzdržujete ustvarjalni naboj? Najbrž je to precej težje kot skrbeti za fizično pripravljenost?
Dunajski večer pripravljamo v težkih razmerah, saj lahko delamo le v manjših skupinah. Vsi pogrešamo občutek rutine in fizične pripravljenosti, pogrešamo pa tudi stik z občinstvom, vonj odra in celoten proces priprave predstave. V trenutnih razmerah je težko ohraniti mentalno in fizično zdravje in kondicijo, vendar se trudimo po najboljših močeh. Veseli me, da se trenutno pripravljamo na gala večer v Italiji, kjer bomo z odlomki iz različnih predstav nastopili v manjšem številu, le solisti.
Novi umetniški direktor ljubljanskega baleta Renato Zanella je Italijan, tako kot vi. Se pri njegovem delu pozna italijanski temperament?
Zdi se mi, da ni pomembno, od kod prihajaš, da bi svoje delo dobro opravljal. Spoštujem kogarkoli na položaju umetniškega direktorja in Renatu Zanelli želim vse dobro. Potrebujemo vodjo, ki zmore varno voditi skupino v teh težkih časih.

S sinom Natanom


Danes ni prav nič nenavadno, da balerine po rojstvo otroka nadaljujejo kariero. Tudi vi ste mati, je bila vrnitev po porodu težka?
Rojstvo sina je bila najboljše, kar se mi je zgodilo v življenju. Seveda se je bilo zelo težko vrniti v službo, vendar vedno rečem: kar te ne ubije, te naredi močnejšega … Sin je moja moč in motivacija.

V baletu Gusar (foto: Darja Štravs Tsu)


Kakšne vloge oziroma slogi plesa so vam najbolj pri srcu?
Če bi me to vprašali pred dvajsetimi leti, bi bil moj odgovor popolnoma drugačen. Zdaj pa pravim, da mi vse možnosti in izkušnje, ki sem jih bila doslej deležna, dajejo svobodo, da v plesu in ustvarjanju raziskujem stvari in prostore, v katerih še nisem bila.