Pozor! V Španskih borcih hudo plesno pomladno prebujenje

Pozor hud Ples 2: Vrnitev legend. (Foto: Andrej Lamut)

V Kulturnem centru Španski borci so v času od 19. februarja in v manj kot mesecu dni uprizorili tri nove projekte; 19. februarja so gostili Korejski novi val, 5. marca premierno uprizorili novo koreografijo Iztoka Kovača: Pozor hud Ples 2: Vrnitev legend in 14. marca Avstrijski novi val.

Predstava Hvala (foto: Mok Jinwoo)
Korejski novi val so uvozili na oder Španskih borcev v okviru svojega mednarodnega programa Uvoz-Izvoz in v produkciji Zavoda En- Knap, predstavili pa koreografinjo Kim Boro iz Južne Koreje. Razkorak med evropsko in korejsko kulturo je velik, sicer je Evropa v uniformiranosti novodobnega časa skoraj pozabila na svoje narodne in kulturne korenine, ki se danes v plesu bolj oplajajo ob baletni klasiki in odkrivanju umetnosti dvornih dvoran, torej s časom dvornega plemstva, kot pa v narodnih izročilih. Še dobro, da imamo Azijo in Afriko, ki gibalno bogatita že ustaljeno formo plesne sodobnosti našega časa. Kim Bora se ni prvič znašla na plesnem odru v Sloveniji, saj je leta 2012 gostovala s plesno skupino Changho Shin na odru Linhartove dvorane. Tudi Iztok Kovač je že bil deležen povezave s korejsko plesno sodobnostjo, ko je bil leta 2004 povabljen kot gostujoči koreograf v Seul na Festival Modafe.
Viteštvo je mrtvo.
Umetnost Južne Koreje je močno prepletena s tradicijo in čaščenji, ki so del njihovega življenja; so narod kulture in bogate kulturne dediščine. O tem spregovori 35-minutna plesna predstava Hvala/Thank You koreografinje Kim Bore, v kateri skupaj z njo nastopata še dva izvrstna plesalca, in sicer Ji Kyungmin in Lee Yoonhee. Za domišljeno kostumografijo je zaslužna Choi Insook, za glasbo pa Kim Jaeduk. Koreografija Hvala se poetično dotakne poklona v smislu zahvale, ki je pomemben ritual azijske kulture. Poklon je globlji ob izkazovanju časti starejši, modri osebi, ampak se tudi starejši globoko priklanjajo in s tem častijo spoštovanje. Posebno doživetje je bilo slediti prepletanju starega in novega, malih kratkih gest, ročnih bravur, ki se čarobno nadgradijo, očarljivemu plesu rok, ki kot metuljeva krila vrtinčijo zrak, se med seboj prepletajo, se objemajo in dotikajo. Del njihove barvite kulture je tudi likovno oblikovana karakterna maska, so tradicionalni predmeti in pripovedna oblačila. V predstavi so to metuljeva krila, ki krasijo belo oblačilo, in lebdeče roke. Ilustracija hvale in zahvale koreografinje in plesalke Kim Bore se zgodi v treh skicah v duetu starca in bele metuljčice, belega bitja z metuljevimi krili, sledi plesna izpovedna eleganca v objemu glasbe in zlitje v duetu njega in nje, pojmovanje zahvale pa se dovolj zgovorno spleta tudi s starodavnimi predmeti.
Druga uprizoritev koreografinje Kim Bore nosi naslov Dolg pogovor s seboj/A long talk to oneself, ko avtorica v dveh različnih nivojih, na videoposnetku in v živo, pripoveduje svojo življenjsko zgodbo v trajanju 20 minut. Na videoposnetku govori v ritmu lastnega jezika, ki se sliši kot melodično žuborenje, na odru pa istočasno z gestikulacijo rok in v jeziku gluhonemih prevaja svojo pripoved. Performans smo imeli možnost videti že ob avtoričinem gostovanju na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma leta 2012, sicer z drugim naslovom Monolog (verjetno gre za dve različici prevoda). 
Posedanje na klopci.
V okviru celoletnega festivalskega programa Plesna Vesna je isti večer gostoval tudi plesalec in koreograf Moo Kim v 20-minutnem performansu Dekonstrukcija F 1.4./Deconstrukction F 1.4., ki izpostavi avtorjevo razmišljanje o medsebojnih kontaktih v spektru možne komunikacije in ob jezikovnih ovirah, kar prepoznavno spominja na poulične neme in statične oblike ob povezovanju ter mimohodih mestne populacije; na gledališkem odru pa premalo domiselno in izvirno. 
V organizaciji festivala Plesna Vesna je v Španskih borcih predstavljen še Avstrijski novi val, dve uprizoritvi v izvedbi treh performarjev, ki preteklost soočajo z urbanim časom. V izvedbi dveh vidnih avstrijskih plesalcev je v 50-minutnem plesnem perfomansu oživel čas viteštva: Viteštvo je mrtvo/ Chavalry is dead v avtorski izvedbi: Alexa Deutingerja in Alexandra Gottfarba. Ko na koncu odra neopazno in nepremično stojita dva viteška oklepa kot dva razstavna predmeta vsak na svoji strani nevidne ograje, potem se zgodi skoraj neopazen premik, pa še kak povrhu, in se počasi zvrstijo upočasnjeni ostri vojaški koraki. Kakšna srhljivka bi to lahko bila, če bi bila uprizoritev v kakšnem muzeju! Na odru je predstava delovala kar razvlečeno kljub duhovitim premikom kako zaplesati pod težo železnega oblačila ter v ritmu železnega žvenketa in glasbe izvajati gibalne sekvence, ki so v času vitezov predstavljali njihove bojne in jahalne pozicije. Sledi se sicer kar zanimivi ilustraciji starega in novega, kostumski zgodovini na odru sodobnega performansa; ko pa se viteški gibalni jezik le prevečkrat ponavlja, pa sij viteškega oklepa kar nekam zbledi. Alex Deutinger je že bil prisoten na slovenski umetniški sceni, ko je v duetu z Marto Navaridas nastopil v predstavi kritiškega pogleda Vaši veličanstvi/ Your Majestics leta 2011 na festivalu 6.Front@ in 2013 v Španskih borcih na festivalu Plesna Vesna, sodeloval pa z različnimi koreografi, med njimi sta tudi Chris Haring in Iztok Kovač.
Pozor hud Ples 2: Vrnitev legend …
Tretji umetnik, ki je obujal čas svoje mladosti na kmetih in v spominih na dedka, je bil Simon Mayer. Izkazal se je kot zanimiv glasbenik in pevec, čeprav plesalec, ki je končal P.A.R.T.S. plesno akademijo in je plesal v prestižnih ansamblih (Vandekeybus, A.T. de Keersmakaer, Dunajska državna opera in balet, Zita Swoon), je danes umetniški direktor festivala Spiel art na organski kmetiji Schlossergütl. V narativno zasnovanem performansu Posedanje na klopci (SunBengSitting), ki je trajal 60 minut, je performar Mayer na svojem golem telesu proizvajal ritme znanega nemškega plesa Schuhplattler, ki ima korenine tudi v Avstriji in ga plešejo fantje, ko z dlanmi udarjajo po usnjenih hlačah (Lederhosen) ter obutvi ali z biči poustvarjajo različne rezke zvoke, in seveda tudi jodlajo. V obujanju spominov na minuli čas ob duhovitih primerjavah med mestom in vasjo uprizori nadvse delavni performar še pripravo lesene klopi iz kosa debla, ki ga obdela s sekiro, z ročno žago, vendar brez električne žage tudi ni šlo. Ko je delo opravljeno, si le nadene zaščitni črni slip ter se udobno namesti na hrapavo površino klopi, ob koncu pa še zapoje dedkovo gorsko pesem o pohodniku, ki pade v prepad … Simon Mayer je v svoji uprizoritvi Posedanje na klopci zavrtel star miren čas brez novodobnih pospeškov, ko se je delalo in uživalo ter so se beležili krvavi dogodki v zgodbah in besedilih; nekoliko več scenskih pospeškov pa bi performansu delovnih spominov le dobrodošlo.
Kulturno izročilo Južnokorejskega in zgodovinski spomini Avstrijskega novega vala so delovali prijeto osvežilno, predvsem ker tovrstnih kulturnih uprizoritev ni ravno zaslediti na naši plesni ali performativni sceni. Koreograf Iztok Kovač je eden redkih naših plesnih umetnikov, ki je v svojih koreografijah s plesno skupino En-Knap tudi živo beležil minuli rudarski utrip svojega rojstnega kraja, Trbovelj.
… (foto: Andrej Lamut)
Koreograf Kovač je na začetku pomladnega marca uprizoril svojo novo plesno premiero, drugi didaktični projekt Pozor hud Ples 2: Vrnitev legend, retrospektivno pa se podal po svetovnih zgodovinskih poljanah plesne sodobnosti 20. stoletja. Njegov prvi projekt Pozor hud Ples!, namenjen  spoznavanju sodobne plesne umetnosti, beleži skoraj 10. 000 ogledov, prinesel pa mu je Župančičevo nagrado leta 2012. Nova Kovačeva plesno- poučna predstava še študijsko členi koreografske zasnove Kovačeve predstave OTTETTO, 18 nihajev za njegovo visokost in zadnjo premiero ob koncu minulega leta na odru Španskih borcev 20Th Century Fog: Megla stoletja režiserja Matjaža Zupančiča in v koreografiji Sinje Ožbolt. Predstava Pozor hud Ples 2: Vrnitev legend živahno, zabavno in poučno teče, nima pa končnega zaključka, ta se sproti snuje v sodelovanju z gledalci in ob izbiri njihovih glasbenih želja, ko se v proces plesnega ustvarjanja želi privabiti še kakega gledalca. Tudi tokrat Kovač spodbudno poučuje o plesu, o tem, kaj je in kaj ni sodobni plesi, ob videoprojekciji in v izvedbi nove razširjene plesne skupine EKG+. Skupino EKG+ sestavlja pet že znanih članov (Ana Štefanec, Luke Thomas Dunne, Tamás Tuza, Ida Hellsten, Benze Mezei), po decembrski  avdiciji pa so se petčlanski skupini pridružile še tri nove plesalke: Lisa Magnan (Francija), Noriko Nishidate (Japonska) in Anja Rupnik (Hrvaška).
Kulturni center Španci borci organizira za konec meseca, in to v času od 25. do 29. marca, zgoščen pregled produkcije Zavoda EN-Knap, Pregledni festival v izvedbi skupine EKG: Pregled EKG, ko bo vsak večer na sporedu ena od predstav: Ottetto, 10 min (Edward Clug, Matjaž Farič, Jordi Casanovas, Iztok  Kovač), 68: Dramaturgija upora, SOKOL!, in 20tTh Centrury Fog: Megla stoletja.

View Gallery 6 Photos