Plesalka Mojca Majcen, svobodna umetnica, aktivna članica Balkan Dance Projecta, bo pri 44-ih postala mama.
Draga Mojca, zelo sem vesela zate, a ne zato, ker si enkratna plesna umetnica, ampak ker prihaja v tvoje življenje popolnoma novo obdobje, za katerega niti ne vem, ali je bilo načrtovano ali ne. Zdaj verjetno niti več ne skrivaš svojega trebuha, kajne?
Draga Barbra, hvala za lepe besede in čestitke. Je bil že čas za spremembe in trebušček je že kar opazen. Se ne skriva več (smeh).
Niso niti skrivnost tvoja leta, kajne?
Tako je, mlada sem 44 let (smeh).
Zgodovina piše, da plesalke zelo razmišljajo o pravem trenutku, času za materinstvo. Je bilo tudi pri tebi tako glede na to, da si bila res polno zasedena s kariero?
Po moji skromni izkušnji, nikoli ni pravi trenutek in vedno je. Vsekakor sem malo zavlačevala in se ukvarjala predvsem sama s seboj. Mislim, da je zadnji čas, da se začnem ukvarjati tudi s kom drugim (smeh). So me pa dodatno spodbudile tudi moje kolegice, ki zelo lepo manevrirajo kariero z materinstvom.
Kaj prinaša novo življenje v tvoje dosedanje življenje? Meniš, da je kljub temu to zaključek nečesa in prihod nečesa novega?
Prihod novega bitja, ki bo središče mojega življenja. Komaj čakam, da ga spoznam. Sicer pa ne razmišljam tako radikalno v smislu zaključek nečesa, vedno samo z odprtim srcem in rokami zaobjamem nove, lepše stvari.
Je tudi poroka v načrtu?
(Smeh). Pritiski s strani prijateljev so predvsem zaradi dobrega žura. Vendar za zdaj še ni v načrtu.
Si svobodna umetnica in razumljivo, da se naslednje vprašanje nanaša na eksistenco. Kako si to načrtovala, verjetno skupaj s partnerjem?
Sem izredno hvaležna svojemu dragemu, ki se v popolnosti zaveda moje kariere, mojega notranjega poriva po ustvarjanju, plesu in gledališču, in vem, da bova v skupnem sodelovanju vse uspela.
Ko sem prišla, se mi zdi na pomlad, ne vem natančno, na ogled Plenirja v Trst, nisem opazila, da bi bila pri tebi kakšna drugačna energija. Plesu si popolnoma predana, projektom si predana, skratka umetnica, ki si jo želi vsak ustvarjalec. Kako pa tebi godijo umetniki, ki te povabijo k sodelovanju, kaj je odločilno, da rečeš, ja, bom del predstave?
Plenir si si ogledala v aprilu in takrat, sem bila že noseča. Do 5. meseca nosečnosti sem bila še zelo aktivna, odplesala na gostovanjih več Plenirjev in Odmerjanj užitka 2 (Trst, Tivat, Sarajevo), kot asistent sodelovala pri baletnem triptihu Narodnog pozorišta v Beogradu, pri mednarodnem plesnem diptihu Femine…Predanost, odločnost in strast sta itak ključna za uspešno kariero, pri meni je pomembna tudi izkušnja, skok v neznano, nova znanja, proces kreacije, da je zanimiv. Pritegne pa me seveda, tudi estetika koreografa, plesni jezik, ekipa soplesalcev…
Gotovo si ena tistih plesalk, ki je ogromno na poti. Kako doživljaš ta nomadski način življenja, ki te bo zdaj kljub temu malo prizemljil?
Že od malega veliko potujem, rada spoznavam nova plesna okolja in še rajši se vračam k starim. Vse to je del mene, me izpopolnjuje in dopolnjuje. Ko bom lahko, se bom vrnila k ustaljenim tirom potovanja in raziskovanja, takrat verjetno v dvoje.
Celje bo verjetno za nekaj časa še vedno stalno bivališče in gnezdo, od koder poletavaš novim projektom naproti. Je že kaj v načrtu ali za zdaj ne načrtuješ ničesar in se boš prepustila toku življenja?
Celje je res moje gnezdo in letos aktivno delamo, da bi Celje dobilo svoj plesni abonma. Prav tako me po porodniški čakajo ena premiera v Sloveniji, ena v Srbiji in ena v Nemčiji.
Kaj te pri plesu še vedno najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar ti je malo manj po godu?
Osrečujejo me dobre predstave, dobre energije, lepi aplavzi, polna gledališča, dobri plesalci, malo manj pa plesna teoretiziranja in filozofiranja, prazna gledališča in diletanti.
Hvala in zelo sem vesela zate ter za čas, ki prihaja. Nam smeš že zaupati spol in ime ter seveda kdaj bo čas veselega dogodka?
Hvala še enkrat, draga Barbra. Pričakujem fantka, in sicer konec novembra. Imena še nisva izbrala.
