Obedov Upogib. Intima, sobivanje. Pristne življenjske oblike, zaokrožene v sodobnosti časa.

Plesalec in koreograf Mitja Obed je ustanovitveni član flamenko skupine Cora Viento, sicer je bil v svojih začetkih prvotno plesalec južnoameriških ritmov, v želji po globljem poseganju v plesna obzorja se je posvečal tudi baletni klasiki, kar mu je pomagalo pri povezovanju novih plesnih izkušenj ter znanj, tudi pri oplajanju in rahljanju strastnih napetosti flamenka. Tako se vsak njegov nastop izkaže kot nova gibalna sugestija v povezovanju plesnih komponent, ko v svoje koreografije vnaša sodobnejše poglede in se poglablja v plesno izraznost. Pred dvema letoma (oktobra 2015) je svoja plesna razmišljanja postavil na oder Siti teatra, uprizoril pa avtorski projekt The Box, plesni solo v stilu kabareta. The Box, škatla, je po svoji formi vedno pravokotne oblike, tudi oder je pravokoten, v njegovih dimenzijah pa ujet nastopajoči akter, Mitja, v svoji plesni intimi.

Spomin na njegovo uspešnico The Box se je znova obudil ob pogledu na oder Mini teatra, tik pred začetkom uprizoritve Upogib (25. oktobra), na odru pa sobna bivalna intima ob postavljenih stolih, mizici in s čajnikom na njeni ploskvi. Mitja Obed v tej sobni atmosferi ni več sam, ko svoje plesne ideje snuje v duetu s plesalko in pevko, madžarsko umetnico Mario Keck, ter slovaško glasbenico, violinistko in čelistko Petro Onderufovo. Soba je prostor njihovega skupnega bivanja, kjer so vsi trije tudi vseskozi prisotni, stranski del sobe je največ v uporabi glasbenice Petre, tam je tudi stol, ki ga občasno zaseda sugestivna vokalistka Maria.
Tudi glasba je v različicah oblik in izvedbe njihova družabna vez, je podlaga za plesni navdih in gibalne vzvode, tudi želena skušnjava v atmosferi sproščene družabnosti, ko vsi trije zapojejo, zaplešejo ali pa se Mitja skupaj z Mario posveča loku ter strunam, tu je še tamburin in še kakšna glasbena skušnja, dobrodošla je tudi mini glasbena skrinjica, ki slišno igra Mitji na uho. To njihovo intimno vzdušje sobivanja podčrta še scena čaščenja plesnega telesa; ritualni trenutek telesne intime, ko Maria umiva napol golo plesalčevo telo.
Prva vstopi v prostor glasbenica, nato še plesalca Maria in Mitja, ko svoj plesni duet stopnjujeta v polnokrvnosti flamenka, v očiščujočih močeh korakov, ki udarjajo ob tla ter stresajo dve telesi, njegovo in njeno. V gibalni atmosferi moči, stresov in lirike se vrtijo ter stopnjujejo še njihova medsebojna stanja in vzdušja. Mitja v plesu razpira svoje labodje čutne roke, na trenutek je flamenko plesalec, potem že plesalec hitrih skokovitih odmikov, ki jih v času umiri ter spreminja v razpotegnjene oblike razmišljanja, Maria pa svoja plesna stanja in oprijemljive strasti tudi kmalu usmeri v čutne globine vokalne interpretacije.
Začetek v stilu pristnega flamenka se v procesu druženja, tudi ob skodelici čaja, zlije z ritmi in plesi Rezije, vokal pa odzvanja v rezijanščini, Mitja in Maria veselo poskakujeta ter se zavrtita v hitrostih folklornih ritmov, zasnovanih na sodobni glasbeni strukturi flamenka. Ti prehodi plesnih oblik se naravno in tekoče prepletajo po prostoru v improvizaciji oblik in povezav, prav posebej pa v solističnih plesalčevih utripih, ki se žal tudi prevečkrat istovetno ponavljajo ter vijejo po prostoru, kar je največkrat prisotno v fazah iskanja ter raziskovanja gibalnega materiala.
Upogib je intimni prostor druženja ter sobivanja, je komorna glasbena in plesna oblika, ki ustvarja vzdušje naravnega optimizma, tudi združuje različne sfere glasbeno-plesnih oblik, ko razpira nova obzorja umetniških povezav folklore, glasbe in plesa, prvotne in pristne življenjske oblike, zaokrožene v sodobnosti časa.
… (Foto: Milena Rupar)
Predstava Upogib nima strogo začrtanega zaključka, saj je to prijeten prostor za sobivanje in druženje, tudi dober predznak življenjskega krogotoka. V okvirih gledališke uprizoritve pa konec le mora biti, in če gledalci ne dojamejo, da je ta že napočil, potem se akterji potrudijo izzvati aplavz ali dajo znak za čas odhoda; na premieri je slišni znak dal Mitja v spevni tihoti besede: pojdimo, pojdimo … Kar je gotovo tudi dober znak za glasbeno plesni koncept Upogib.

View Gallery 7 Photos