Pogovor s plesalko latina in standardna, ki pleše v slovensko-italijanski plesni navezi
Draga Neža, pozdravljena, in prepričana sem, da si v nizkem štartu državnega prvenstva v latinskoameriških plesih, ki se bo odvijalo v soboto, 14. 3. 2020. Kako se s plesnim partnerjem, Italijanom Stefanom Chiarijem, pripravljata na to tekmo?
Pozdravljeni. Na državno prvenstvo v latinu se s Stefanom pripravljava in trenirava kot običajno, vsak dan. V tem tednu poteka v klubu Diamant zimski plesni camp, tako da sva v dvorani od jutra do večera. Poleg domačih trenerjev nama pomagajo tudi tuji trenerji. Veliko časa prav tako nameniva samostojnemu treningu. Trenirava latin in standard, zadnji teden pa se bova verjetno nekoliko bolj osredotočila na latin.
Da sta v dobri formi, je pokazalo že državno prvenstvo v standardu pa nekaj tekem v Italiji, kjer sta dosegla odlične rezultate. Čemu to pripisujeta?
V treh mesecih, odkar pleševa skupaj, sva naredila velik napredek v svoji plesni kondiciji, fizični in psihični pripravljenosti. Lepo napredujeva in to so pokazali rezultati na tekmah. Veliko trenirava, da izboljšava in najdeva najboljšo pozicijo za naju, da lepo poveževa vse komponente plesa. Pomembno je, da po vsaki individualni uri, kjer dobiva veliko nove snovi, še sama prepleševa in natrenirava. Več ko trenirava skupaj, bolj sva povezana, bolj razumeva drug drugega in na tekmi seveda lažje, bolj sproščeno odpleševa in res uživava. Mogoče je to tisti element, ki dela razliko. Prepustiva se glasbi, uživava v plesu.
Ko sva se nazadnje pogovarjali leta 2018, si za naš portal o razhodih oz. menjavah plesnih partnerjev povedala tudi tole misel: Zelo pomembno pa je tudi, da imata oba plesalca enake želje, enake cilje. Da sva oba pripravljena maksimalno delati, ne iščeva izgovorov, ampak se trudiva in spodbujava. In potem si se z Nikom Kardumom, nekdanjim soplesalcem, razšla. Zakaj so se razblinili energija, načrti, cilji …?
Ja, res je in še vedno tako razmišljam, enake želje, enaki cilji, pripravljenost za delo brez izgovorov, sodelovanje, spoštovanje med plesalcema so ključni za dobro plesno zvezo, ki pripeljejo do napredka in posledično seveda rezultatov. Plesni pari, ki izgubijo to skupno vez, se razidejo. Tako je očitno tudi Nik videl najino plesno zvezo in jo kmalu po državcu prekinil. Razšla sva se prijateljsko in zdaj vsak po svoje gradiva svojo plesno pot. Iz vsake plesne zveze se lahko marsikaj naučimo, tako sem tudi jaz hvaležna Niku za izkušnje, ki sem jih dobila v času najinega skupnega plesa.
Nekaj časa si iskala soplesalca, kajne? Kako si našla Stefana?
V bistvu sem po enem tednu že imela novega plesalca iz Rusije, za katerega se je hitro izkazalo, da je ples zanj zgolj hobi. Zato se je med jesenskimi počitnicami vrnil nazaj domov v Rusijo. Potem sem dala objavo na facebook, na katero se je odzval Stefan, ki je med poletnimi počitnicami prav tako ostal brez soplesalke. Midva s Stefanom sva se spoznala že pred dvema letoma, ker smo se že takrat dogovarjali za ‘try out’, ki ga sicer potem ni bilo. Zaradi določenih okoliščin je Stefan takrat ostal v Italiji. Kot kaže, takrat še ni bil čas za naju. No, v novembru sva imela potem ‘try out’ v Ljubljani z mojimi trenerji, nato še v Italiji z njegovimi. Dobro sva se ujela, trenerji so nama dali zeleno luč in od konca novembra 2019 pleševa skupaj.
Opiši nam ga, kakšen je kot plesni partner, kot prijatelj in mogoče tudi fant?
Stefan je zelo dober plesalec. Poleg latina in standarda obvlada tudi druge zvrsti plesa: balet, break dance, step, hip-hop, celo moški trebušni ples – gre za tradicionalni bolgarski ples (Stefan je rojen v Bolgariji, posvojen in zdaj živi v Italiji). Res je užitek plesati z njim. Tudi sicer sva zelo dobra prijatelja. Najina plesna in prijateljska zveza temelji na spoštovanju in sprejemanju drug drugega. Stefan je prijazen, simpatičen, zabaven, razumevajoč, pripravljen pomagati, organiziran in fokusiran. Rad se tudi šali. V prostem času, ko ne pleševa, igrava kakšne družabne igre in ‘water-pong’. S Stefanom je zabavno in vedno polno smeha.
In kako deluje vajino partnerstvo? Menda treniraš vsak drugi dan v Italiji, kje in kako to poteka, malo nam opiši?
Oba stanujeva doma, pri svojih starših, jaz v Sloveniji, Stefan v Gorici. Tudi šolo obiskujeva vsak v svoji domovini. Načrtovanje treningov in logistika sta kar pomembna. Vendar smo se lepo uskladili in treningi potekajo brez težav. Jaz se vozim s prevozi.org iz Ljubljane v Novo Gorico, kamor me pride iskat Stefanov oče, ki naju pelje potem na trening. V Italiji trenirava na treh različnih lokacijah v Udinah in Gorici. Sicer trenirava šest dni v tednu, tri dni v Ljubljani, v klubu Diamant, ter tri dni v Italiji. Možnosti za treniranje in preplesavanje imava dovolj, tako v Sloveniji kot v Italiji. Na vseh lokacijah se dobro počutiva, tudi trenerji se lepo dopolnjujejo, kar nama omogoča, da rasteva v plesnem znanju.
Ne moreva mimo dejstva, ki nam trenutno vsem kroji življenje, in to je ta presneti koronavirus. Kako se mu izogibaš, glede na to, da treniraš v Italiji?
Glede koronavirusa se niti malo ne obremenjujem. V Gorici imava dvorano, kjer sva praktično sama in ni izpostavljenosti z množico ljudi. Tudi sicer so plesne šole v večini za splošne treninge v Italiji zaprte. V plesni dvorani se družimo zgolj plesalci, ki treniramo športni ples. Je pa za vsakega plesalca pomembno, da ves čas skrbi za svoje zdravje in imunski sistem. Ves čas, ne samo v času virusov, pazim na svoj imunski sistem, na zdravo prehrano, da zaužijem zadosti vitaminov, mineralov, tekočine. Ter sproščanje in jacuzzi, savna, kar je sploh dobro, ker koronavirus ne mara toplote.
Precej si pripravljena žrtvovati za ples. Koliko in kaj vse?
Ples mi pomeni vse, to je moj način življenja. Treniram vsak dan, z veseljem. Treningov ne dojemam kot neko obvezo, nečesa, kar moram, to je del mojega življenja. Sem pa zelo vesela in hvaležna, da me na moji šoli, Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, podpirajo, profesorji so zelo razumevajoči in prilagodljivi. Tako tudi pri usklajevanju šolskih obveznosti in plesnih treningov teče vse gladko. Tudi s sošolci se dobro razumemo in si pomagamo pri prepisovanju snovi … Drugih druženj ne pogrešam. Zato bi težko rekla, da se žrtvujem za ples. Ples živim, sem srečna in tudi v prihodnosti se vidim v plesu.
Kakšni so načrti tega leta?
V prvi vrsti želiva nadgraditi svoj ples, svoje plesno znanje. Če bova veliko trenirala, plesala, bodo rezultati prišli sami. Želiva uspeti z dobrim plesom.
V ples je vpeta tudi tvoja sestra in posledično celotna vaša družina. Sta mama in oči samo taksista ali še vse kaj drugega?
Ja, res, cela družina je vpeta v ples. Maša pleše moderne plese (hip-hop in street dance show), trenira v Tržiču in Ljubljani. Midve pleševa, oči in mami pa skrbita za vse drugo. Sta pa mnogo več kot samo taksista. Jaz menim, da če ne bi imeli take podpore, energije v družini, si vsega tega sploh ne bi mogli privoščiti. Starši naju še vedno večinoma spremljajo na vseh tekmah in so med drugimi tudi najbolj kritični gledalci. Nudijo podporo, pravo besedo ob pravem času, kritiko in pohvalo. Poleg vsega so tudi glavni sponzorji.
Kako doživljate to plesno popotovanje, ki se vam dogaja?
Plesno popotovanje doživljamo kot darilo, uživamo, smo srečni. Res, da je naporno, vendar je bila to naša zavestna skupna odločitev in ga doživljamo kot del svojega vsakdanjika. Na tej poti spoznavamo nove prijatelje, nove kulture. Krepimo družinske vezi, se spodbujamo, imamo radi. Popotovanje, ki nas vse bogati.
Hvala za tvoje misli in se vidimo na državcu!
