My Fair Lady. Razkošen zabaven dogodek

Opera in balet SNG Maribor je v petek, 30. januarja 2015, ravno na večer snežnega meteža (po napovedih naših vremenoslovcev), premierno uprizoril muzikal My Fair Lady/Moja draga (lady) gospa. Gledalci, ki si očitno želijo paše za oči, prijetnih melodij in odrskega humorja, so povsem napolnili Veliko dvorano, karte pa bile za vseh devet uprizoritev tekoče razprodane. Lahkotna oblika gledališke uprizoritve, ki jo imenujemo muzikal, prepleta med seboj tri umetnosti – gledališko igro, glasbo in ples – ter je prvotno nastajala v Evropi. Evropski izseljenci pa so menda bili tisti, ki so muzikal v vojni vihri Evrope 20. stoletja prenesli in posodobili na ameriških odrih, tako kot se je v Ameriki posodabljala umetnost starega kontinenta in se sočasno združevala z ustvarjalnostjo priseljencev z drugih kontinentov.

Muzikal My Fair Lady je svojo praizvedbo doživel na  Broadwayu leta 1958 in takoj postal velika uspešnica, število uprizoritev pa presegalo število 2.700. Za tak velik vzpon muzikala sta gotovo zaslužna njegova avtorja, libretist Alan Jay Lerner (1918-1986) in glasbenik Friderich Löwe (1904-1988), ki sta svojo stvaritev naslanjala na znano satirično komedijo Pygmalion irskega pisatelja in dramaturga Georgea Bernarda Shawa (1856-1950), postavila pa v dveh dejanjih in osemnajstih slikah. Naslov muzikala izhaja iz pogovornih manir angleškega plemstva, ko se z lady naslavljajo plemkinje vse do vojvodskega naslova.
May Fair Lady je na Veliki oder SNG Maribor postavil režiser, umetniški direktor opere in gledališča Metz Métropol Paul-Émile Fourny, njegova asistentka in dramaturginja pa je bila Tanja Lužar. Simfoničnemu orkestru SNG Maribor je dirigiral Simon Robinson, zborovodkinja je bila Zsuszsa Budavari Novak. Scenograf Marko Japelj je našel kar dobro rešitev za tekoče spreminjanje scenskih preoblek, ko je obliko fasade v stilu angleških dvorov ali bogatih vil postavil na vrteči se oder, da se je tekoče lahko spreminjala scena od uličnega dogajanja okoli londonske opere Covent Garden pa do prizorišč nižjega sloja prebivalcev, nekajkrat se je tudi selilo v temačno sobo prepolno knjig glavnega junaka profesorja Henryja Higginsa, se sledilo zabavnemu dogajanju na hipodromu v Ascotu ali na zabavi prestižne londonske družbe v prostorih ambasade, pa še kak prefinjen in zabaven kotiček se je našel na sceni. Scena je zasedla kar precejšnji del odra, tako da so nastopajoči skoraj v celoti zapolnili še tisti nezasedeni del, in ko so v sceno posegli še plesalci baletnega ansambla, se je na odru znašla kar gosto posejana množica. No, plesalci baletnega ansambla vajeni vsega so se kar lepo znašli in elegantno zaplesali. Koreografinja predstave Valentina Turcu je dodobra razgibala  kavarniško in ulično združbo veselih pijančkov, pometačev, čistilk in pobiralcev smeti s "kantami", tudi gosposke prevzetneže v prestižnih dvoranah, kjer so se elegantno vili družabni plesi. V koreografiji baletnih dvigov in v plesnih oblikah baletnih korakov pa je koreografinja svoje plesalce povzdignila nad množico in vrvežem v plesu duetov ter visokih dvigov, tako da so bili dovolj izstopajoči in vidni ter so lahko zadovoljili tudi ljubitelje plesa.
Prestižna posebnost mariborske My Fair Lady je gotovo enkratna rešitev in inovativna domislica povzeta za nadomestek angleškega "cockneyja", pogovornega jezika nižjega sloja Londončanov, ko se na sceni zasliši živo mariborsko narečje, ki zabava in v prostor vnese kar nekaj smeha. S svojo dobro prevzeto mariborščino pa je odru zavladala glavna junakinja Eliza Doolittle, na premieri in ob mojem ogledu 15. februarja je vlogo  originalno upodobila sopranistka Valentina Čuden, v alternaciji je nastopila Elvira Hasanagić. Verjetno si je kar težko zamisliti, kolikšen vložek dela je prispeval k predstavi prevajalec Rok Viličnik ob prevajanju v mariborsko "špraho" za priredbo slovenskega libreta.
Zgodba se satirično poigra s snobovsko angleško in plemiško družbo, ki se tokrat spravi na fonetiko ter si sposodi znanstvenika fonetike, ki išče in najde svoj predmet preoblikovanja. Tako profesor Higgins (Jaki Jurgec) najde neuko Elizo, ko se srečata s starim znancem, tudi fonetikom, polkovnikom Pickeringom (Dušan Topolovec) in se spravita na jezikovno preoblikovanje Elize. Eliza je poulična prodajalka cvetlic, ki je sanjala, da bo nekoč svoje rože prodajala v pravi cvetličarni in uglajeno ogovarjala svoje kupce. Tako se za gledalce začne zabavno učenje tvorjenja pravilnih glasov in besed, ki humorno steče ob poslušanju znanih melodij ter songov, in teh v muzikalu My Fair Lady nikakor ne manjka: I Could Have Danced All Night, The Rain in Spain …
Predstava je dolga dobre tri ure, kar nekoliko predolga, začetek prvega dejanja pa kar razvlečen ali pa se tak vtis dobi zavoljo nepotrebnih, pa čeprav miniaturnih vmesnih pavz, preden stečejo dialogi, tudi dikcija ni bila najboljša, zato je kar prav prišel angleško-nemški prevod v nadnapisu. Na splošno so dialogi med  Higginsom in Pickeringom potekali brez pravega ritma, obdani z odvečnimi pavzami. Igralska zvezda uprizoritve pa je bil odlični gledališki in filmski igralec Vlado Novak, ki se je v vlogi Alferda Doolittlea, Elizinega očeta, izkazal ne le kot igralec, ampak tudi kot pevec, in za povrh še v plesu zabave, veselja in pitja s svojo uigrano pivsko tovarišijo. Tudi če ne bi poznali igralske ekipe, se takoj zazna, kdo prihaja z igralskih in kdo z opernih odrov; s svojo igralsko podobo gospe Higgins je očarala tudi Alenka Cilenšek. Veličasten adut predstave pa je gotovo kostumsko razkošje kostumografa Luca Dall´Alpija, ki živo poslika bogato mondenost plemiške družbe. Osebno bi izpostavila intonacijo songov v izvedbi solista Martina Sušnika-Fredddyja, ki se je najbolj približal pevski interpretaciji, ki smo je vajeni na odru muzikala. Čudim pa se, da se je v trenutkih nevidnega spreminjanja scene izza odra prepustil prazen oder gledalcem, ki so sicer lahko, in tudi so, uživali v melodičnem koncentriranju orkestra pod taktirko živahnega dirigenta Simona Robinsona. In ker to ni koncert ter so se oči že navadile na odrsko dogajanje, je prav manjkal plesno-gibalni utrip v stilu kabareta, ki bi presekal čakanje pred praznim odrom in bi lahko povzdignil dinamiko dramaturgije.
… (Foto: Marta Tiberiu)
Gledano v celoti je My Fair Lady v izvedbi in na odru SNG Maribor razkošen zabaven dogodek, ki steče še v prijetnem vzdušju enkratnih in tako rado poslušanih melodij tega znanega muzikala.

View Gallery 7 Photos