Pozdravljena, Irena, in ob letu osorej, bi zapisala. Si, ste pred 5. festivalom Plešem zase, ki ga tudi letos organiziraš skupaj s Plesnim centrom Miki. Kakšne bodo novosti oziroma na čem bo letošnji poudarek?
Pozdravljena, Barbra, prav res, ob letu osorej, ko spet snujemo en lep dogodek. Kot vsako leto tudi tokrat načrtujemo poln dan plesa, nekaj novih čudovitih učiteljev (Tian Čehič s samostojno delavnico in Ana Uršič z delavnico kabareta), nekaj novih plesnih zvrsti, predstavitev svežega ‘Connecta’ ter ‘Salsation masterclass’ z dvema gostjama iz tujine. Ohranjamo in gradimo na zgodbi, da se v enem dnevu naučimo nekaj novega, preizkusimo in nadgradimo svoje gibalno znanje in se na koncu še dobro razplešemo.
Plešem zase je slogan, ki se je nekako tudi prijel, kajne? Kaj ti je pomembno, da se občuti pod tem sloganom, zakaj je to seveda pomembno, da plešemo najprej zase in mogoče tudi vedno samo zase?
Ples da vsakemu človeku največ prav na osebni ravni. Osebna izkušnja s plesom je tista, ki nas gradi in krepi, omogoči utelesiti, kar se ne da ubesediti, zdravi strta srca, celi rane, osvobaja, osrečuje … Plešemo lahko za naslove svetovnih prvakov, lahko na sobotni zabavi, lahko pa samo doma, ko nihče ne gleda. Ljudje imajo pogosto občutek, da morajo biti perfektni plesalci, da se lahko začnejo gibati. Ampak ples ni tako izbirčen, vsakdo lahko pleše. Zato s svojimi tečajnicami na koncu vsake ure z največjim užitkom v en glas zakričimo ‘plešem zase’, ker smo ravno zaradi tega uživale. In res sem vesela, da se je slogan tako prijel, da so ga ljudje začutili.
Če pogledam na najin lanski intervju, sva se zelo ozirali na žensko plat ne samo plesa, ampak življenja na splošno. Imaš še vedno to za svoj ‘credo’ pri svojem delu?
Največ delam z ženskami in največ jim lahko dam. Pogosto pomislim, da se srečujemo v nekakšnih sodobnih ženskih krogih, kar je naša intuitivna in naravna potreba. Vsaka ženska pride kot polna knjiga dogodivščin, na obrazu in telesu vsake so izrisane življenjske preizkušnje, radosti, ovire, hrepenenja, strahovi. In ples nam nudi varno okolje, kjer smo lahko avtentične, slišane, razumljene, kjer si upamo stopiti korak iz svoje cone udobja, kjer krepimo samozavest itn. Moj cilj je širok spekter zadovoljstva, ki ga občutijo dame, od preprosto lepšega ponedeljka do razodetja, da so našle svojo žensko plat ali znova našle same sebe.
Se zdi, da se je v enem letu kaj spremenilo na bolje ali na slabše v pomenu biti lepa in popolna v vseh pogledih. Družbena omrežja nas bombardirajo, influenserke nam vsako minuto polagajo na dušo, da s čudežno kremico bomo pa res lepe in posledično srečne … Te izzivam, kakšno mnenje imaš o današnjih trendih, ki nas nagovarjajo, da moramo res biti popolne?
Še vedno mislim, da smo v prezasičenem prostoru možnosti in navodil, kaj je treba, kaj je dobro in kaj je prav. V poslušanju vseh teh navodil preslišimo sebe. Sicer bi rekla, da je stopnja zavedanja in prebujanja vse večja, zavedamo se, da obstajajo tudi druge poti in da ni vse, kar je dobro za kakšno influencerko, dobro tudi za nas. Smo pa ljudje precej nagnjeni k skrajnostim, tako da odmik od vsega hitro vodi tudi v drugo skrajnost – popolno hojo po robu, popolno neodvisnost in poslušanje sebe, sledenje naravi ipd. Mislim, da vsem manjka ravnovesja. Najti neko pravo razmerje sledenja trendom in sledenja sebi, plavanja s tokom in proti njemu. Kako pa do tega? Po mojem z dobro informiranostjo. Poslušati mnenje in preveriti argumente zanj. To je seveda časovno zamudno, zato pa je dobro potem tudi pametno ‘izbirati svoje bitke’.
In seveda nadaljujem, ali se ta trend počasi obrača v normalno smer?
Popolnost ne obstaja. Ali pa je povsod. Vsakomur kaj manjka, pa ga ravno to dela unikatnega. Mislim, da popolnost dosežemo, ko se dobro počutimo v svoji koži. Saj se tega počasi vse bolj zavedamo, z manjšimi negotovostmi vmes.
Verjetno je temu namenjen tudi letošnji majski dan v soboto, 18. 5.? Koga vse vabiš, da se vam pridruži?
Ja, lani sem oblikovala malce razširjen slogan festival: Mislim nase, zaupam vase, plešem zase. To bo ta dan, 18. maj. Vabim vse dame, da si privoščijo en dan zase, da nahranijo lačno plesno dušo, se naučijo kaj novega, spoznajo kakšno novo prijateljico, se dobro premigajo in preprosto uživajo.
Irena Pfunder Tkalec, kakšna sezona je bila letošnja, ki je seveda še ni konec?
Sezona je bila intenzivna in uspešna. Smo ravno v ciljni fazi, ja, še zadnja dva meseca pred počitnicami, ko se pripravljajo nastopi, dogodki, pa seveda obvezne priprave na poletno sezono.
Kam boš usmerila energijo v novi sezoni?
Nova sezona bo posvečena širitvi, rasti in stalni nadgradnji osnovnega poslanstva. Definitivno so načrti usmerjeni v širjenje ekipe sodelujočih, razvijanje programa Connect, ki je prve testne skupine preživel izjemno uspešno in je pripravljen na rast in razvoj, delo s šolskimi otroki, ki so prav tako izjemno dovzetni za koncept Plešem zase!, osebno pa še nadaljnje in stalno izobraževanje na področju plesa, plesnih vadb in plesno-gibalne terapije.
Hvala in želim uspešen festival!
Hvala, Barbra, in hvala Paradi plesa za medijsko podporo. Upam, da se srečamo tudi na festivalu in … ob letu osorej.
