Miloš Isailović. Novi obraz na slovenski plesni in pedagoški sceni

Miloš Isailović kot Peer Gynt … (Foto: Tiberiu Martha)

Miloš lsailović prihaja k nam iz Srbije, iz Beograda, je baletni in sodobni plesalec, pedagog ter koreograf, ki je prvič v Sloveniji vodil sodobno plesno delavnico na 31. Zimski plesni šoli v Mariboru. Njegova učilnica je bila polna mladih in tudi zrelih plesalcev, željnih plesa ter novih gibalnih spodbud. Pred štirimi leti je pri nas že gostoval s plesno skupino Bitef teatra v koreografiji Edwarda Cluga Božanska komedija, in to junija v Ljubljani na Velikem odru Centra kulture Španski borci, lani pa je odigral glavno in naslovno vlogo v Clugovi stvaritvi Peer Gynt v produkciji Opere in Baleta SNG Maribor, enajstega marca je znova gostoval tako v Mariboru kot v Ljubljani na obeh že omenjenih odrih v glavni vlogi nove Clugove koreografije Ptiči, skupaj z gostujočo Plesno skupino Bitef. Miloša smo ujeli na Zimski plesni šoli.

… v plesni predstavi hrvaške koreografinje Maše Kolar Don Juan …
Kaj vas je pripeljalo v svet plesa?
Moja plesna pot se je začela ob baletnem šolanju na baletni šoli Lujo Davićo v Beogradu, po koncu celotnega šolanja sem se odločil najprej za petmesečni premor, potem sem se pridružil in bil tudi sprejet v baletni ansambel Nacionalnega teatra Beograd, postal solist in plesal solistične vloge v znanih baletnih delih.
Katera baletna dela ali plesna zvrst vam je najbolj pri srcu?
Moj najljubši balet je Dama s kamelijami koreografinje Lidije Pilipenko, v tem baletu pa vloga Faustina. Sicer mi je bil ljub tudi sodobni balet Ko to tamo peva koreografa Staše Zurovca. Svoje solistične vloge bi lahko našteval tako v klasičnih  baletih, ki jih imenujemo veliki beli baleti, kot v sodobnih ali modernih izvedbah. Tudi tekmoval sem tako v klasičnih izvedbah kot v sodobnih koreografijah, kajti poleg baletne klasike so me privlačili tudi sodobni plesni trendi. No, na koncu je le prevladala plesna sodobnost, in to takrat ko je Bitef teater leta 2009 postavil še profesionalno plesno skupino ter tako dobil možnost priključiti se Bitef plesni skupini, na novo zasnovanemu ansamblu sodobnega plesa Bitef, kjer sem pet let sodeloval kot solist.
Ali še sodelujete z Bitef teatrom in njihovo plesno skupino?
Ne več pogodbeno, bil sem pet let vezan s pogodbo o sodelovanju, potem sem se odločil za svojo lastno in svobodno umetniško pot. Pogodba te vedno veže in se tudi ne moreš vedno, tako kot bi želel, napotiti tja, kjer bi v danem trenutku hotel biti. Poldrugo leto je že minilo, odkar sem dal odpoved, tako da lahko zdaj sodelujem tudi z drugimi umetniškimi skupinami, saj mojemu svobodnemu umetniškemu duhu ta "freelancer" status pravzaprav tudi najbolj ustreza. Kar ne pomeni, da več ne sodelujem s plesno skupino Bitef teatra, še vedno sem poleg, ko se dogovorimo.
In kaj je bilo drugače v tem letu in pol, ko ste postali neodvisni svobodni umetnik?
Znašel sem se v novi vlogi pedagoga in odkril novo plesno področje, ki me zanima in kar tudi z veseljem počnem, saj vzgajaš nove plesne kadre in jim lahko ponudiš svoje pridobljeno znanje. Tako poučujem po svetu, potujem in spoznavam nova območja, celo do New Yorka me je peljala moja pedagoška pot, kar mi zelo ustreza, postal sem tudi del National Fundation, ki jo vodi Srbkinja Aja Jung. Za Bitef plesni ansambel pa sem postavil svoje prvo koreografsko delo Dunjaluk, beseda izhaja iz arabskega jezika, je večpomenska, pomeni pa tudi svet okoli posameznika, skupine.
Mogoče lahko poveste kaj več besed o svoji predstavi Dunjaluk?
Ja, seveda, naslov je povzet po pesmi, ki jo rad poslušam, to je pesem v izvedbi sarajevske glasbene skupine Zabranjeno pušenje: "Kad procvatu behari, kad dunjaluk zamiri …" (Ko zacvetijo pomladne drevesnice, ko svet zadiši …, op. p.). V moji koreografiji gre za mladeniča beograjskih ulic, ki bi želel predstaviti, kako njemu diši njegov svet … Je koreografija, ki zaobjame svet mladih, njihove strahove in osamo, tudi strahove posameznika, ki jih vsak sam nosi v sebi, v tem negotovem globalnem času. Pleše šest odličnih plesalk Bitef plesnega ansambla: Ana Ignjatović Zagorac, Tamara Pjević, Nataša Gvozdenović, Miona Petrović, Jelena Bulatović, Sara Tošić. Moja plesna predstava Dunjaluk steče v eni uri in je dobila zelo dobre odzive kritike, tako da sem res zadovoljen, ker sem na plan postavil svoj "dunjaluk", ki ga doživljam v tem času in okoli sebe.
… kot Pisteter v baletni predstavi Ptiči …
Z Edwardom Clugom sodelujete že tretjič, tokrat v predstavi Ptiči. Za kaj gre pri tej njegovi koreografiji?
V predstavi Ptice / Ptiči plešem glavnega junaka po zgodbi starega atenskega pisatelja komedij Aristofana, ta se imenuje Pisteter. In ker gre pri Aristofanovi zgodbi za komedijo, je tudi plesna predstava obarvana v žanru komedije, v ospredje pa postavi človeka, naveličanega življenja na zemlji, zato se napoti na nebo, sezida grad ter s ptiči sklene pakt.
Ali nam lahko zaupate, kako poteka sodelovanje s Clugom kot koreografom?
Edward Clug je koreograf, ki prijateljsko pristopa k svojim sodelavcem, plesalcem, je umirjena osebnost, ki natanko ve, kaj hoče, in to, kar misli ali želi v izvedbi, zna tudi mirno in v prijateljskem tonu predstaviti, povedati. Tudi sicer ga doživljam kot prijatelja in zelo navdihujočo osebnost, ki mu povsem zaupam in me lahko vodi v plesnem procesu, in mi je tudi bil vseskozi v oporo pri oblikovanju zelo zahtevne vloge Peer Gynt, ki  mi je mogoče tudi prav zato trenutno najbolj pri srcu.

Kako doživljate vlogi Peera Gynta in Pisteterja? Je med njima kakšna razlika v načinu podajanja?

Vloga Peer Gynt mi je veliko bliže kot Pisteter, ko Peera v vsakem koraku in v vsakem delu predstave doživljam, kot da je del mene, prav pisan mi je na kožo. No, razlika med njima je precejšnja, ne le zgodovinska, ampak karakterno človeška, saj je Pisteter bolj filozofski lik, Peer Gynt pa zemeljski, povsem realna osebnost. Bil sem več kot zadovoljen s sprejemom svoje interpretacije vloge Peera ob vseh nastopih po Sloveniji. Menim, da smo enkratno odigrali in sem tudi sam napravil odličen vtis, bil sem neverjetno dobro sprejet in nadvse pohvaljen, kar so potrdili vsi komentarji, celo sam Edi.
Bili ste tudi klasični plesalec. Kako bi opredelili klasično moško vlogo, npr. Princa?
Zame je klasika temelj, začetna točka in odskočna baza, na kateri bi moral začeti vsak plesalec, tudi se ji občasno posvečati, čeprav se napoti na druga plesna področja, saj je klasika osnova za vse plesne strukture. Osebno nisem nikoli hrepenel po prinčevskih vlogah, čeprav to moško vlogo zelo spoštujem in jo občudujem, ker je izvirna, torej prava klasika in kot taka zelo težka. Če pa bi že moral zaplesati eno teh vlog, in seveda imel možnost izbire, potem bi to bil Solor v baletu Bajadera.
… Peer Gynt …
Kako pa ste doživljali Maribor med Zimsko plesno šolo in seveda tudi celotno plesno vzdušje v tem času?
Maribor sem že med pripravami predstave Peer Gynt doživljal kot lepo, umirjeno mesto, kot mesto tople energije, prav tako tudi v času Zimske plesne šole, ko pa nam je tiste zimske dni posijalo še sonce, sem bil več kot zadovoljen, seveda ob vsej odlični organizaciji, delovnem vzdušju ter enkratni ekipi svojih tečajnikov. To so zelo prijetni in delavni učenci, med njimi pa presenetljivo veliko talentov, tako da sem tudi od njih dobil nove spodbude, tisti želeni "feedback".
Imate že kaj novega v načrtu?
Načrtov je vedno veliko, prosti čas pa kar omejen. S predstavo Ptiči smo prepotovali in gostovali po državah ter mestih nekdanje Jugoslavije,  kjer je Edward zelo dobro znan in cenjen, tudi bili povsod odlično sprejeti. In kot kaže, bomo še kar naprej gostovali s to predstavo. Peer Gynt še ni stopil na pot gostovanj, zaenkrat planiramo uprizoritve po Hrvaški, Rusiji, gostovali pa bomo tudi na Beograjskem festivalu igre / BFI 2017. Medtem pa tudi sam razmišljam o svoji drugi koreografski predstavi Stranac / Tujec po romanu Alberta Camusa, ki bo stekla v koprodukciji z Beograjskim festivalom; sicer pa kako naprej, bo pokazal tudi čas.

View Gallery 10 Photos