Meso srca v sožitju s Kaktusi. Pričakujte presenečenje!

Novinarska konferenca se je odvijala zdaj že tradicionalno v Orfejevem salonu ljubljanske Opere v ponedeljek tik pred samo baletno premiero ljubljanskega baleta, ki se bo zgodila 29. oktobra in so jo poimenovali Baletni večer. Baletni večer je sestavljen iz dveh delov in dveh koreografskih del, praizvedbe Meso srca v koreografiji umetniškega tandema Rosana Hribar & Gregor Luštek in svetovne uspešnice   Kaktusi, koreografa Alexandra Ekmana, uprizoritve, ki je doživela že svojih 40 postavitev na raznih svetovnih odrih, svetovna premiera Plesnega gledališča Lucent (Lucent Dans theatre Den Haag) pa se je zgodila februarja 2010. Navzoče medijske predstavnike je pozdravila poslovna asistentka Barbara Čeprilo, vodja ljubljanskega baleta Sanja Nešković Peršin pa ob uvodnih besedah predstavila navzoče umetnike, ustvarjalce obeh baletnih predstav: režiser, dramaturg in oblikovalec luči Jaša Koceli, scenograf Darjan Mihajlović Cerar, koreograf Gregor Luštek, baletna solista Petar Đorčevski in Kristina Aleksova ter asistent koreografa A. Ekmana, Španec Fernando Troya.

Scenograf predstave Meso srca Darjan Mihajlović Cerar in plesalca Petar Đorčevski in Kristina Aleksova.
Opravičili so se vsi tisti, ki so bili še globoko zatopljeni v zadnje priprave za premiero: Rosana Hribar, ki je vadila z ansamblom,  kostumografka Branka Pavlič, ki je bila zadržana v kostumski delavnici, sicer malo pozneje pa le zavzela svoj sedež na strani ustvarjalcev predstave, in koreograf Ekman, ki se je tega popoldneva šele spuščal na Brnik. Najbolj se je mudilo obema solistoma Petru in Kristini, kajti vaje so tekle z vso vnemo, zato sta na kratko ubesedila svoje zadovoljstvo, da lahko sodelujeta v predstavi Meso srca, ki ponuja paleto sodobnih plesnih raznolikosti in ritmov ter je hkrati velika preizkušnja tako za plesalca kot njegovo izurjeno telo. 
Umetniška direktorica ljubljanskega baleta Sanja Nešković Peršin.
O drugem delu Baletnega večera, Kaktusi, sta menila, da ponuja povsem drugačne potenciale, zaradi nedefiniranosti uprizoritve pa si bo vsak gledalec lahko ustvaril svojo lastno vizijo; to je zanimiv in specifičen projekt. Gregor Luštek je odgovarjal na vprašanja o pripravah na projekt, kako je prišlo oziroma se je lotil te njune mojstrske postavitve. Zahvalil se je za to, da sta z Rosano dobila možnost za postavitev tega projekta, tudi za naziv mojstrski, vendar je dodal v svojem stilu: "Predstava je živo bitje, je živi ustvarjalni organizem in upam, da bo vsakič tekla boljše in se vedno znova nadgrajevala." Glede na plansko politiko institucije, kot je Opera Ljubljana, sta morala že veliko prej oddati svoje načrte, definirati koncept, tudi določiti kostume, sceno … Na sodobni plesni sceni se dela in gradi skupaj s plesalci, ob nastajanju koreografske vizije steče tudi  izbira glasbe in vsega, kar gre zraven. Z Rosano pa sta se s plesalci srečala šele letošnjega junija in šele takrat sta lahko ugotavljala, ali je njun koncept bila prava izbira, tudi glede scene, kostumov.
Dramaturg in oblikovalec luči Jaša Koceli ter eden od koreografov tandema Luštek & Hribar, Gregor Luštek. Rosana Hribar je bila na vaji s plesalci.
Njun koncept predstavljajo kratke zgodbe o telesu, kako se lahko baletni kod predela v sodobno obliko, kaj se lahko sprejme, odvrže, kje je središče, kje je stičišče ustvarjalnosti, kje je srce, kje duh baletnih plesalcev, te hiše, odra, kako spodbuditi in nadgraditi njihovega  ustvarjalnega duha, kako s tem njihovim perfektnim gibalnim znanjem in dihom ustvarjati novo, kako oni doživljajo novost, kako reagirajo na ritem, na tišino, torej ozirati se na njih, na plesalce in ansambel, kajti oni so izvirni koncept predstave. Tega vsega pa ni bilo takrat, ko sta koreografa začela načrtovati delo, lahko sta upala na dobro in tudi s strahom pričakovala rezultate: "Končno lahko rečem, da se je kar srečno izšlo, no, mali popravki so bili, kar se vedno dogaja in pričakuje," je zaključil Gregor.
Meso srca …
Glasbena izbira je raznolika in zahtevna tako za ansambel kot glasbenike: Maurice Ravel, Jacques Offennbach, Giacchino Rossini, Sergej Rahmaninov, Sergej Prokofjev, Béla Bartók, Frederic Chopin. Na sporedu so torej velika dela velikih mojstrov glasbe, ki jih bo izvajal Godalni kvartet v živo, ob pianistu Marjanu Peternelu in opernih solistih: Norina Radovana, Rebeka Radovan, Galja Gorševa, Zdenka Gorenc ter pod taktirko glasbene vodje, dirigentke Žive Ploj Peršuh, drugi dirigent bo Aleksandar Spasić; duet v predstavi plešeta Rita Pollacchi in Petar Đorčevski, nastopa pa skoraj 40-članski baletni ansambel.

Režiser Jaša Koceli je poudaril, da mu gre v prid, da se je tokrat znašel v vlogi režiserja, dramaturga in oblikovalca luči, sicer se prvič srečuje s plesom na sceni, in ker želi predstavo na vsak način podpreti, torej storiti najboljše, upa, da bo uspeh tudi viden. Pohvalno se je izrazil o sodelovanju z Gregorjem in Rosano, saj uprizoritev nosi njun veliki podpis, ko sta se spoštljivo dotikala baletne klasike in ustvarjala novo.  "Čustva in napetosti se kar multiplicirajo, imam občutek, kot da bi se dva kolosa, baletna klasika in plesna sodobnost, enakovredno spopadla med seboj, potem pa se vsa zadovoljna napotita na kavo, da lahko še malo prijateljsko pokramljala," je o svojem videnju in občutenju koreografije Meso srca dejal režiser Jaša, ki v svojih gledaliških postavitvah največkrat sodeluje s scenografom Darjanom Mihajlovićem Cerarjem in kostumografinjo Branko Pavlič, ki tudi prvič sodelujeta na plesni sceni. Scenograf Mihajlović Cerar je še dodal, da so svetlobni efekti nenavadni in scena ni nikakor klasična, pri tem pa upošteval zahteve plesa. Očitno lahko pričakujemo nova scenska presenečenja na baletnem odru. Kostumografinja Branka je dodala, da so kostumi kar zahtevni, ker se morajo prilagajati vsakem telesu posebej, hkrati pa biti za plesalce plesni, zato je bil to zanjo kar velik kostumografski izziv.
Zastavilo se je tudi vprašanje, kako je prišlo do naslova koreografije Meso srca. Gregor je odgovoril, da srce daje utrip življenju, daje ritem in je bilo, ki poganja telo, meso. Je tudi mnenja, da plesna predstava nikoli ni končana, ker je to živa umetnost, nikoli ulovljiva ali zajeta, saj se vsakič na novo postavlja, doživlja, torej nikoli ni zaključena.
Kaktuse je v Ljubljani postavil asistent koreografa Aleksandra Ekmana …
Na vrsto je prišel tudi pogovor o predstavi Kaktusi. Asistent koreografije in plesalec, ki sicer tudi nastopa v predstavi, Fernando Troya, je govoril v angleščini, sprotna prevajalka pa je bila dramaturginja Tatjana Ažman. O konceptu predstave Kaktusi je Troya dejal, da je to bil odgovor koreografa Ekmana, ki v tistem času ni bil zadovoljen z ocenami in pisanjem kritikov, torej zadeva kritiko o dobrem in slabem,   izpostavlja pa tesno sodelovanje med glasbo in plesom, ki je vseskozi v ospredju od začetka pa prav do konca, v tem duetu pa ima posebno vlogo tudi dirigent, tako se na sceni ne sledi le duetu, ampak tercetu glasbeno-plesnih povezav; glasba: Franz Schubert, Joseph Haydn, Ludwig Van Beethoven, v izvedbi Godalnega kvarteta in Orkestra SNG Opere in baleta Ljubljana. Nastopa šestnajstčlanski baletni ansambel, in duet v izvedbi: Kristina Aleksova, Petar Đorčevski/Polett Kasza, Lukas Zuschlag/Marin Ino, Kenta Yamamoto; koreograf Ekman je hkrati tudi scenograf in kostumograf predstave, oblikovalec luči pa Tom Visser. Predstava Kaktusi je ravno tako živo telo, ki se sproti prilagaja ansamblu, in si najprej pogledajo program ansambla, preden pristopijo k delu.
… Fernando Troya …
"Koreograf Aleksander Ekman vedno znova popravlja ali dodaja kak detajl, in pričakujem, da bo tako tudi jutri, ko se srečamo, navadno je veliko dela na ritmu, na uglaševanju plesa in glasbe. Koreograf najprej da potreben material in napotke plesalcem za raziskovanje, potem sledi precej poskusov, ki se morajo izvesti, preden se odloči, kaj gre v predstavo in kaj ne," je o nastajanju predstave spregovoril asistent Troya. V pogovoru, ki je sledil, je dodal, da plesno predstavo postavijo v štirih tednih, saj je dan dolg in se lahko intenzivno dela, za vsako novo postavitev in v delovno obdelavo pa pokažejo zadnjo verzijo, zato Kaktusi niso samo reprodukcija. Tako je Troyo tokrat presenetila velikost kaktusov, ki si jih je ljubljanski balet sposodil na Dunaju, kjer je Sanja Nešković Peršin predstavo tudi videla.
… (foto: Darja Štravs Tisu)
Nova premiera ljubljanskega baleta bo očitno novo presenečenje sodeč po vsem pogovoru in vprašanjih, ki so si sledili na tokratni novinarski konferenci. 

View Gallery 9 Photos