Pozdravljen, Matevž Česen. Za tabo je pika na i letošnje sezone, državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih. Bil si koreograf, bil si sodnik, bil si trener. Kakšna so tvoja razmišljanja ob koncu državnega prvenstva in ob koncu letošnje sezone?
Sezona je bila zame kar naporna in v zadnji fazi tudi stresna, kajti letos sem zelo veliko potoval po Evropi in delal različne klase in delavnice, hkrati pa še sodil na različnih festivalih in tekmovanjih. Tik pred državnim smo imeli še evropsko prvenstvo v modernu in jazzu. In da poleg različnih nastopov in številnih predstav doma pripraviš 23 novih plesnih koreografij, bodisi kot koreograf ali le kot trener, res ni mačji kašelj. Vsako leto se mi zdi huje. Zadnje tri mesece smo delali tako dopoldne kot popoldne, in to vse dni do državnega prvenstva. Kar pa se samega državnega prvenstva tiče, ne pomnim, da bi se na katerikoli tekmi do zdaj, niti ko sem še sam tekmoval, tako prepotil kot tokrat. K temu je v veliki meri pripomogel tudi urnik, ki nam nikakor ni bil naklonjen.
Koliko plesalcev si imel na parketu, v katerih zvrsteh in kakšne so bile misli pred nastopi?
Vse skupaj je pod mojim vodstvom tekmovalo okoli 50 tekmovalcev. Še vedno je moja paradna disciplina šov ples v mladinski in članski kategoriji, čeprav smo vsako leto aktivnejši tudi v modernu in jazzu. Tako je bilo tudi kar nekaj modern in jazz točk, ki smo jih pripravili s člansko ekipo, in tudi kako šov točko vsako leto pripravim v kategoriji otrok. Za kakšne bolj poglobljene misli pred nastopi ni bilo časa, saj so se točke ena za drugo ves čas razvrščale od jutra do večera. V zadnjem delu pa še sam nisem vedel, a sem vsakega potrepljal po hrbtu, preden je odšel na oder.
In s katerimi uspehi se lahko pohvališ, kateri pa najbolj izstopa/štrli iz te množice?
Kar 12-krat smo postali državni prvaki in osemkrat vice državni prvaki, k temu pa dodali še en bron. V kar treh kategorijah so moji plesalci stali na vseh prvih treh oz na prvih dveh mestih. Najbolj pa bi izpostavil uspeh članske šov ples formacije, ki je že desetič zapored osvojila naslov državnih prvakov.
Zadnji dan je bilo spet nekaj negodovanja s strani hiphoperjev. Zakaj so oni vedno v nekem stresu po tekmi, zakaj ni relaksacije?
Ne vem, verjetno zato, ker je sodnikov iz vrst hi-hopa premalo, pa potem ni tako, kot bi moralo biti. A sam mislim, da kljub temu ne bi bilo nič drugače, tudi če bi bili vsi sodniki hiphoperji, kar je dokaz tudi sojenje letošnjih VIP-sodnikov. Oba VIP-sodnika, ki sta sodila street dicipline, živita hip-hop sceno in sta bila tako podobna vsem drugim sodnikom pri ocenjevanju ter hkrati tudi marsikdaj tako različna in povsem nasprotujoča si med seboj.
Je prvenstvo eno najboljših v tvoji karieri ali je bilo katero še uspešnejše, če se seveda spomniš? Lahko rečeva, da si najuspešnejši koreograf prvenstva, in zakaj?
Ne vem, če je bilo to najuspešnejše prvenstvo, prav gotovo pa med najuspešnejšimi. Zadnjih nekaj let smo res zelo dobri, in držati to raven nikakor ni lahko. Morda sem res najuspešnejši koreograf oz. trener, kajti ne vem, koliko nas je, ki vsako leto pripravimo več kot 20 plesnih točk, in da so vse te na stopničkah, je res noro. Zato moraš biti res malo nor, saj za takšen uspeh ni prostih dni. Prejšnja sobota je bil moj četrti prosti dan od novega leta in jutri se končno začnejo počitnice tudi zame.
Koliko časa pred prvenstvom pa se dvigujeta temperatura in vznemirjenje ter s kakšnimi besedami spodbujaš varovance, da o Državcu razmišljajo pozitivno?
Zadnja dva meseca se začne vse skupaj stopnjevati. Mislim, da dodatna spodbuda za plesalce sploh ni potrebna. Vsi se prav veselijo, da bo državno prvenstvo. In delati s takšno ekipo je res lepo. Zavedam se, da imam odlično ekipo tako plesalcev kot tudi staršev, ki mi sledijo, in s skupnimi močmi ustvarjamo nove koreografije. Čedalje več plesalcev, predvsem v članski kategoriji, ustvarja samih, jaz le dodam piko na i in jih poskušam čim bolj natrenirati. Pri mladincih pa nikoli ne zmanjka idej in tako je marsikatera ideja prav njihova. To je moja deseta sezona v vlogi koreografa in trenerja in vsa ta leta so pripomogla k temu, da si danes lahko privoščim več kot pa nekaj let nazaj. A ob dejstvu, da sem neizmerno hvaležen vsem staršem in plesalcem. HVALA!
Niso pa vedno vsi na vrhu, še manj, da so zadovoljni. Kakšen je v teh primerih tvoj odziv (v odnosu do plesalcev)?
Na to smo vedno pripravljeni in vsako tekmo vzamemo kot nov začetek. Res pa je, da se hitro razvadiš uspehov, a nikakor ne dopustim, da nas zaslepijo, kajti zavedamo se, kako veliko je subjektivnega mnenja pri plesu, tako da nikoli ne veš, kje pravzaprav si. Vsak konec tekme je nov začetek. Vsakega finala se je treba veseliti, in nikoli nisem razumel tistih, ki so na stopničkah razočarani.
Vaše sezone so dolge in letos si tudi mnogo poučeval. Kje je bilo najbolj vznemirljivo in zakaj?
Najbolj sem se veselil Finske, saj tako visoko na severu še nisem bil, in da noč sploh ni noč, se mi je zdelo res fino. Še dobro, da pri nas ni tako, ker drugače bi verjetno trenirali 24 ur na dan. Moram pa reči, da so bili tudi plesalci izjemni in da nam je konkurenca hudo za petami.
Zdajle si že z eno plesno nogo na odklopu. Kje bosta obe nogi počivali?
Če bi na to vprašanje odgovarjal včeraj, bi napisal, da ne vem, saj mi tempo, predvsem pa glava ne dopusti, da med sezono pomislim na karkoli drugega. Tako vsako leto iščemo različne počitniške destinacije v zadnjem trenutku. Tokrat odhajamo še malo dlje, vse do Karibov v Dominikansko republiko.
Septembra pa se kolesje znova zavrti. Se veseliš novih izzivov in kateri bo največji?
Izziv je, da greš vsak leto še enkrat čez vse to, a najprej bo tokrat na prvem mestu zdravje.
Uživaj in hvala za odgovore.
