Simpatično blondinko Matejo Mihelič sem srečevala na različnih državnih prvenstvih v modernih plesnih stilih, ko je hiphopala, plesala jazz balet in disco v vseh možnih formacijah ter osvajala naslove najboljših v državi, Evropi in na svetu. A njena odločnost, da se razvije v popolno plesalko, je bila že pred leti zelo očitna. "Sem preprosto dekle s točno določenimi cilji. Po srcu sem plesalka, stara 23 let. Prihajam iz okolice Bleda, kjer se je moja zgodba začela. Zame je plesalec instrument v prostoru. Plesalec mora s svojim telesom obvladovati prostor, kot lok obvlada violino. Obvladovanje telesa so me pričeli učiti vse od malih nog. Ples me je prevzel, ko sem pomerila svoj prvi par baletnih copatk. Začutila sem, da je to nekaj, kar me osrečuje, in ta občutek me še vedno spremlja."
Njena pot se je po baletu nadaljevala v Blejskem plesnem studiu, kjer se je njeno plesno področje razširilo. Poleg baleta je začela plesati še hiphop pri Mihi Krušiču, pa jazz balet pri Fioni Johnson Kocjančič in Vesni Aleksič. Če je utegnila, je odplesala še kakšen disco dance ali pa floor barre.
"Ples je postal del mojega življenja. Skozi ples sem se začela zavedati samo sebe in dobivati drugačen pogled na svet. Tako, da si danes ne morem predstavljati dneva brez plesa. Skozi močno voljo po doseganju ciljev je moj seznam dosežkov začel postajati vedno obsežnejši. Tekmovala sem kot solistka, v duetu ter v skupini. Pogosto stati na odru, ter tako tekmovati ali nastopati me je spodbudilo, da sem začela resneje razmišljati o svoji plesni prihodnosti."
Gorenjka je nato odplesala v Ljubljano, kjer je nadaljevala z baletom v baletni šoli Pirueta ter spoznala tudi moderni ples pri Kjari Starič. V tem času je sodelovala še z baletnim plesalcem Damjanom Mohorkom, ki ji je pomagal izboljšati plesno tehniko.
Seveda brez finančne pomoči pri njeni karieri ne bi šlo. Pa tudi psihična podpora, pravi, je bila pomembna, in za to je vse hvaležna svoji mami, saj brez nje ne bi mogla uresničiti svojih sanj. Ampak kot da Mateji še ne bi bilo dovolj natrpanega urnika, pleše namreč od jutra do večera, obiskuje univerzitetni program sinologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. "Študentka na daljavo sem že tretje leto in super je, da razbijem plesno monotonijo in da spoznam tudi druga področja življenja."
Še posebej pa Mateja navduši s prepričanjem, ki ni tako zelo značilno za naš narod. "Ugotovila sem, da v življenju nič ni nemogoče. Za doseganje ciljev je potrebna močna odločnost in zaupanje v samega sebe."
