Ljubljanska operno-baletna hiša v nizkem štartu nove sezone

Vaje za balet Romeo in Julija so intenzivne. (Foto: Darja Štravs Tisu)

V novi gledališki sezoni, ki že trka na vrata Opere Ljubljana, so stekle nove informacije o programu SNG Opere in baleta Ljubljana, tokrat  v drugem  prostoru, v spodnjem atriju ob vhodu pri blagajni, za katere ima ta naša umetniška institucija tudi že nove načrte, kot je dejal ravnatelj Peter Sotošek Štular, ki upa in načrtuje, da bo v tem prostoru zaživela prava restavracija, sicer pa je poudaril, da je zadovoljen, da lahko ustvarjajo drzne in kakovostne programe, in da so za odprtje sezone lahko povabili izjemni umetniški dogodek, krstno izvedbo avtorskega glasbeno-gledališkega projekta Karmine Šilec: Evergreen, ‘Komu potok solz ne lije’ ( premiera 6. 10.). Karmina Šilec je bila nedavno za svoje delo  nagrajena v Moskvi s prestižno nagrado zlata maska.

Od leve proti desni Karmina Šilec, Peter Sotošek Štular in Sanja Neškovič Peršin
Sotošek je namenil nekaj besed uspešnemu poslovanju njihove umetniške institucije, in glede na dohodke minulih sezon se bo, kot kaže, načrtovani sanacijski program lahko končal tudi leto prej, kot je predvideno, leta 2018. Pridobitev so novi oglasniki na zunanji fasadi, ki vabijo turiste, opažajo pa, da se večje število ljudi zaustavlja ob njih in spremlja njihov program. Podal je informacije o načrtovanih gostovanjih, ki se v večji meri odpirajo baletnim predstavam, vendar izbirajo le tista, ki prinašajo dobiček, saj si ne morejo privoščiti, da bi izpadli načrtovani in finančno nepokriti dogodki v matični hiši ob kakšnem dvotedenskem gostovanju baletne predstave. Enako velja za operne predstave, ki jih je še težje usmeriti na gostovanja, saj so pravi mastodonti s svojim 180-članskim nastopajočim ansamblom. Pogodbeno pa so se že obvezali, da bo balet Labodje jezero gostoval čez eno leto v Celovcu v sklopu njihovega abonmajskega programa.
Peter Sotošek Štular
Za balet Dr. Živago je sledilo ugodno povabilo iz Moskve in so tik pred podpisom pogodbe za tamkajšnje gostovanje v letu 2018, sicer pa imajo in načrtujejo več gostovanj po Sloveniji, s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta so tudi domenjeni, da ta že februarja pripelje svoje abonente na predstavo baleta Dr. Živago. Ravnatelj je še posebej pohvalil svoje tri nepogrešljive sodelavce, ki so sedeli ob njem: poslovno sekretarko Barbaro Čeprilo, umetniškega vodjo opere Rocca in umetniško vodjo baleta Sanjo Nešković Peršin, ki delujejo kot homogen in dobro uigrani tim.
Karmina Šilec
Barbara Čeprilo je predstavila glasbenico Karmino Šilec, avtorico projekta, glasbenega koncepta in režiserko predstave Evergreen, ki mu bo dirigiral Marko Hribernik v scenografiji Marka Japlja,in z zborom pod vodstvom Željke Ulčenik Remic, svetovalec za gib pa je Gregor Luštek. Avtorica Karmina Šilec je izrazila veliko zadovoljstvo, ker lahko sodeluje z institucijo, kot je SNG Opera in balet Ljubljana, to je tudi njeno prvo tovrstno sodelovanje z institucijo. Opomnila je, da njeni glasbeni koncepti niso ne opere, ne muzikali in ne klasična oblika koncertov, ampak gre za glasbeno gledališke uprizoritve, ki navdušujejo in privabljajo gledalce tako doma kot po svetu; tokrat se bo naslonila na znani mit o Orfeju in o zmagi glasbe nad zlom, kar prepleta z legendarno zgodbo o Titaniku, ko orkester igra vse do konca in z glasbo spremlja potnike, vse dokler se ladja ne potopi skupaj z njimi.
Sanja Neškovič Peršin
O baletnem repertoarju letošnje sezone je novinarje seznanila Sanja N. Peršin in napovedala prvo baletno premiero 27. oktobra, sicer obnovo baleta Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva in pod taktirko Marka Gašperšiča, ki je bil na odru Opere premierno uprizorjen februarja 2006, in tudi takoj postal ljubljanska baletna uspešnica ob odlični koreografski postavitvi ter dovršeni režiji madžarskega koreografa Yourija Vámosa in ob takratnih dveh mladih solistih v glavnih vlogah, Ane Klašnje kot Julije in Lukasa Zuschlaga kot Romea, ki sta bila ravno pravih in dovolj zaljubljenih let, da je balet polnil Veliko dvorano Opere, vse dokler se ni začela sanacija stavbe, potem pa so gostovali po drugih odrskih prizoriščih. 
Lukas Zuschlag in Ana Klašnja kot Romeo in Julija pred leti.
S tem veličastnim baletom bodo v tem letu hkrati obhajali 400. obletnico smrti slavnega dramatika Williama Shakespeara in 125. obletnico rojstva skladatelja Sergeja Prokofjeva, brez katerih prav gotovo tudi ne bi bilo tega znanega baleta. Sanja Nešković je dejala, da so se za obnovo baleta Romeo in Julija odločili, ker je baletna zgodba o tragični ljubezni mladega para še vedno aktualna in si je obnove predstave želel tudi njihov baletni ansambel, dejstvo pa je, da imajo novo mlado ekipo plesalcev, ki se lahko izkaže v tem romantičnem baletu.
Vaje za balet Romeo in Julija (foto: Darja Štravs Tisu)
Zato pripravljajo tri alternacije obeh glavnih vlog: v prvi in na premieri bosta znova nastopila Klašnja in Zuschlag; v drugi alternaciji bosta glavni vlogi baleta zaplesala Goirgia Vailati in Petar Đorčevski, v tretji pa Mariša Nač in Kenta Yamamoto.
Balet Hrestač je stalnica decembrskih dni.
Ljubljanska baletna uspešnica je obenem tudi Vámosova postavitev baleta Hrestač, Božična zgodba (premiera leta 2002), ki bo tudi letos krasila praznične decembrske dni s trinajstimi uprizoritvami, kar kaže na dejstvo, da je uveljavljeni koreograf veliki mojster svojega umetniškega poklica.
Ronald Savkovič bo postavil Simfonijo otožnih pesmi.
Nova premiera v drugi polovici nove sezone (13. 4.) bo posvečena nenadno preminulemu režiserju Tomažu Pandurju, sicer so z njim in s koreografom Ronaldom Salkovićem načrtovali novi baletni projekt, žal do tega ne bo prišlo. Zato so se odločili, da premierno uprizorijo Pandurjevo krstno izvedbo baleta Simfonija otožnih pesmi iz leta 2010, ki je bila prvič uprizorjena z Državnim baletom Berlin na glasbo Henryka Mikolaja Góreckega v dramaturgiji Livie Pandur in koreografiji R. Salkovića, dirigirala pa bo Živa Ploj Peršuh.
Ob koncu sezone (21. 6.) načrtujejo na Velikem odru tudi plesno postavitev, namenjeno otrokom, Peter in volk, v koreografiji in režiji Ivana Peternelja, tako da se tudi naši najmlajši lahko spoznajo z gledališkim potekom dela. 
Kristina Aleksova je soavtorica projekta Globina (po)gleda.
Med ponovitvami baletnih predstav bodo poleg že omenjenih na sporedu še baleti iz minulih sezon: Labodje jezero, Meso srca/ Kaktusi, Picko in Packo ter na odru -3  plesni video performans Globina (po)gleda, ki bo programsko vključen tudi na Festival Bobri.
V baletu Dr. Živago plešeta Tjaša Kmetec in Petar Đorčevski. (Foto: Darja Štravs Tisu)
Ljubljanski balet je povabljen v še na dva gala baletna koncerta, najprej v Sarajevo na Festival baleta (26.29. 9.), kjer bodo uprizorili dva solistična dueta: iz baleta Labodje jezero pas de deux Črnega laboda/ Rita Pollacchi in Princa Siegfrieda/Petar Đorčevski, iz baleta Dr. Živago pa duet  Lare/ Tjaša Kmetec in Komarovskega/Petar Đorčevski, z istim duetom se bosta Tjaša in Petar ob koncu leta predstavila še na Gala baletnem koncertu v Salzburgu.
Rocc

Umetniški vodja opere Rocc je repertoar letošnje ljubljanske operno-baletne sezone naznanil kot Srečanje svetov, napovedal pa: Puccinijevo operno mojstrovino Madama Butterfly (6. 1. 2017) v režiji Vinka Möderndorferja, pod glasbenim vodstvom Lorisa Voltolinija in v koreografiji Rosane Hribar; Rossinijevo Pepelko (9. 3.), pravljično postavitev v koprodukciji z Opéro de Rennes v režiji slovitega Jérômea Savaryja in pod taktirko dirigenta Simona Krečiča; Fidelio, imenitno glasbeno dramo 19. stoletja Ludviga van Bethovna (18. 5.), ki jo prvič v dirigentsko- režijskem tandemu pripravljata dirigent Jaroslav Kyzling in Rocc, koreograf pa bo Gregor Luštek. Na odru -3 pa bo premierno uprizorjen  operni dialog, slovenska glasbena inovacija pod delovnim naslovom Julka in Janez (19. 1.), glasba Jan Gorjanc, režija Rocc; tekoče se načrtujejo tudi koncerti, Operni studio pa bo imel premiero 23. 3. 2017.
Sanja Nešković Peršin in Janez Rozman (foto: Darja Štravs Tisu)
Vodja trženja Janez Rozman je ob koncu srečanja z veseljem oznanil, da se abonmaji polnijo, tudi odkup njihove tovrstne tržne ponudbe je precej večji kot ob istem času minule sezone in nekateri abonmaji so skoraj že razprodani, medtem ko se študentski abonma začenja šele ponujati, kar je v skladu s študijskim letnim ciklom. S strani prisotnih novinarjev je bila izrečena tudi pohvala njihovi lično zasnovani programski knjižici, sledilo pa vprašanje o morebitnemu prekritju črnega kvadrata na strehi Opere s primerno obliko reklamnih programskih panojev, ki bi lahko napovedovali njihov repertoar, o čemer pa v hiši še ne razmišljajo.

View Gallery 14 Photos