Labodje jezero. Dovršena eterična plesna izvedba skoraj breztežnih teles

Cesarski ruski balet je na svoji turneji načrtovanih 215 uprizoritev v sezoni 2016/17 znova pristal v Ljubljani 4. februarja. V Sloveniji so s predstavo zgodovinskega belega baleta Labodje jezero razveselili še Velenje 5. in Mursko Soboto 6. februarja, nastopajo pa, kot se zdi, v  mestih, ki imajo velike odre in baletne šole, kajti pred predstavo steče še program povabljenih baletnih šol. Na ta način približajo svoja umetniška klasična baletna obzorja mlajšim generacijam, ki jim želijo slediti. Njihova predstava tako ni le umetniški baletni dogodek, ampak hkrati tudi živa učna ura na svetovni baletni ravni ne le za baletne učence, ampak tudi za učitelje in starše, ki spremljajo svoje otroke. Ob  vhodu v Halo Tivoli je gledalce pričakal vrvež otrok in mladih baletnikov, ob njih pa še drsalci, ki so ravno končali svoje mednarodno tekmovanje in se pridružili živ-žavu baletnih učencev Konservatorija glasbe in baleta Ljubljana.

Tako je na povabilo Cesarskega ruskega baleta pred predstavo Labodje jezero stekla še 20-minutna mladostno zaokrožena baletna  koreografija v prepletu klasičnih in igrivih plesni kompoziciji višjih razredov baletne šole in že stilno izoblikovanih mladih baletnikov  ljubljanskega baletnega Konservatorija pod vodstvom njihovi učiteljev, mentorjev in koreografov: Mihaela Žvegliča, Marinke Ribič, Tanje Pavlič in Mateja Selana, tudi vodje ljubljanskega baletnega oddelka; to je bil razveseljiv in dovršen uvod v veliko predstavo, nagrajen tudi z obiljem zasluženega aplavza.  
Cesarski ruski balet je prvič gostoval v Ljubljani novembra 2011, ko je ponagajal glasbeni posnetek in so se tehnične težave morale reševati celo na odru, drugič pa še januarja 2014. Balet je aprila leta 1996 ustanovil Gediminas Taranda, umetnik, koreograf, režiser in znani solist Boljšoj teatra na pobudo ruske baletne legende Maje Plisetske. Naziv Cesarski balet je dobil v spomin na rusko cesarsko družino, ki je pripomogla k razvoju baleta v Rusiji in je postavila tudi  Boljšoj teater. Je edini zasebni balet v Rusiji, ki je preživel in obstal po vseh družbenih turbulencah te države, domicil ima v Moskvi v Kolobov teatru New Opera, je tudi član Evropskega kulturnega centra v Moskvi, ki ga je ustanovil Taranda, nad njim pa ima patronat Evropski parlament.
Zgodba velikega baleta Labodje jezero je zgodba o borbi dobrega in zla, o borbi za ljubezen in spoznanju zla, ki se zgodi na baletnem odru v štirih dejanjih na baletno glasbo velikega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega. Lani je balet obhajal 120 let od prve praizvedbe v koreografiji Maurisa Petipaja in njegovega učenca ter koreografa Leva Ivanova. Balet se izvaja v različici dveh zaključkov, ko glavna in zaljubljena junaka premagata zlo še na tej strani zavese, torej v tostranstvu, s tako imenovanim srečnim koncem, ter ob bolj tragični verziji, ko njuna ljubezen zaživi na drugi strani zavese, v onostranstvu.
Cesarski balet je predstavil krajšo verzijo z optimističnim koncem, zlobni čarovnik v zahodnem poimenovanju Rothbard ima v ruski verziji naziv Zlobni genij, dvorno veličino kralja in kraljice pa zamenja podeželska pozicija Velikega Princa, torej je to mati Princesa, ki ni le figura v predstavi, saj prav elegantno zapleše s svojim sinom, prisoten je tudi simpatični oče Princ v pokroviteljskem plesu z mladimi princesami. To je baletna predstava, ko celotni baletni ansambel in manjše solistične vloge postanejo dovršena izvedba ter vizualna paša za oči. V Hali Tivoli so baletni oder postavili na delu drsalne površine, ki ni ravno velik, sicer so balet tudi primerno pripravili tako manjšim odrom kot potujočim predstavam. Scena je še vedno dvorna, čeprav brez kulis, ki pričara tudi temačnost začarane vsebine jezera z labodi, osvetlitev pa še v mejah pravljične magičnosti.
O ansamblu se lahko govori le v superlativih, solistke plešejo tudi več vlog, vsi skupaj, solisti in ansambel, pa so docela klasično uigrani, prezentni in virtuozni, kar si želiš doživeti in pričakuješ od izvedbe velikih baletnih ansamblov. Mali labodki so navdušili, ko so se usklajeno spodbujali v ritmih presežnih hitrosti; zaplesale so: Anna Pashkova, Aleona Gubanova, Aikirim Smagulova in Tatiana Smagulova, trio Velikih labodov pa: Ana Gomez, Anastasiia Ermolaeva in Natasha Zhelenova. Belega laboda Odette, glavno žensko vlogo, je prefinjeno v baletni liriki zaplesala Lina Sheveliova, tudi črnega zlobnega, Odillie, v značilni rezki ostrini in močeh nadvlade (leta 2014 pa Natalija Trifonova).
Glavno moško vlogo, Princa Siegfrieda, ki slavi rojstni dan in od matere dobi v darilo lok, s katerim se tudi začne preplet te pravljične baletne zgodbe, pa pleše Neriman Bekzhanov. Je baletni solist, ki v Ljubljani v tej vlogi gostuje že tretjič od leta 2011. Nasprotje naivnega princa pa je Zlobni mag, s katerim se v boju tudi spopadeta za belo začarano lepotico Odette, ki ga upodobi odličen plesalec karakterne globine in je tudi zlo, ki ga na koncu premaga ljubezensko dozoreli Princ.
Zabavno prostodušno noto v dvorne dvorane vneseta izvrstna baletna akrobata,  humorno niansirani vlogi dveh dvornih norčkov, ki kratkočasita goste in sta zvesta prijatelja Siegfrieda. Veliki pas de deux-i Labodke Line in Princa Siegfirda v izvedbi Lin ter Nerimana so vredni ogleda in baletnega doživetja. Linine piruete so kot eterične vrtavke, za katere se zdi, da se ne bodo nikoli končale, skoki vzletni, elegantni in visoki, roke pa kot labodja krila, njena plesna lahkotnost je naglašeno fluidna in lebdeča v posneti hitrosti glasbenega tempa. Princ je na videz nekoliko hladen, mogoče, tudi preutrujen, ko pa pride na vrsto v svojih solističnih izvedbah,  je prav gotovo tisti pričakovani Princ, ki z lahkoto vrti, dviga, drži in pleše v duetu s svojo izvoljenko. Žal vseh imen nastopajočih in celo imen solistov ni napisanih v gledališkem listu, nekatera izpisana so verjetno še aktivni plesalci predstave, verjetno pa svoje soliste tudi menjavajo na tako dolgi in zahtevni turneji. Cesarski ruski balet sprejema v svoje vrste tudi soliste drugih baletnih središč, kot so Pariz, New York in Japonska …, sicer pa so to najpogosteje nekdanji učenci velikih ruskih baletnih šol in solisti znanih odrov, kot npr. Boljšoj, Mariinsky  teater in druge priznane umetniške hiše te velike države na evropskem vzhodu. 
… (Foto: Darja Štravs Tisu)
Ko prebereš napoved o uprizoritvi velikega belega baleta v Hali Tivoli in se napotiš na ogled, je vsekakor prisoten dvom glede na baletno izvedbo v športni dvorani, vendar že ob prvih korakih in ritmih izginejo vsi dvomi in dvorani zavladajo umetniški užitki. Takrat se s pravico  sprašuješ o tej neverjetni kondiciji, volji in umetniškem potencialu teh izvrstnih plesalcev, štiridesetih nastopajočih, ki dan za dnem sledijo svetovni turneji, ko ima dan le 24 ur, oni pa poleg zahtevnih predstav, potovalnih ur in ur še bolj zahtevne ter obvezne vsakodnevne vadbe  vse to fizično zdržijo, publiki pa ponudijo baletni čar Labodjega jezera. Mogoče prav vsi ti napori, ki presegajo normalne meje človeškega fizisa,  vodijo k eterični plesni izvedbi, skoraj breztežnih teles belih labodov, še posebej potenciranih v solističnih izvedbah njihove Kraljice, subtilne Odette.

View Gallery 9 Photos