Igralec, režiser, pisec, urednik, plesni in likovni kritik Niko Goršič vsako leto naredi izbor najboljših plesnih predstav ter posameznikov za naš portal. Letos sicer z manjšo zamudo, za katero se opravičuje, seznam pa posveča spominu na solistko ljubljanskega baleta Vido Volpi (1935 -1976).
Velika nagrada 2015 enakovredno podeljujem trem predstavam:
Peer Gynt Edwarda Cluga na glasbo Edvarda Griega (koreograf Edward Clug, produkcija: Balet SNG Maribor). Izviren celovečerni sodobni balet, lahko bi rekli neoromantičen, po znameniti istoimenski Ibsenovi drami. Dragocen korak na ustvarjalni poti baletnega maga Edwarda Cluga.
Staging a play: Steklena manažerija Matije Ferlina po istoimenski drami Tenneeseeja Williamsa (izvedba in koreografija: Loup Abramovici, Anja Bornšek, Maja Delak, Matija Ferlin, Žigan Krajnčar, produkcija: Emanat, koproducent: Matija Ferlin). Navdušujoča "dramska" predstava sodobnega plesa po ameriški predlogi ter glasbi našega Luke Prinčiča. Nenavadna histerizirana plesna pantomima, ki nam jo ansambel odkriva skozi originalen plesni material.
Plesni maraton v koreografiji in izvedbi Rosane Hribar in Gregorja Luštka ter produkciji Plesnega teatra Ljubljana. Po več mednarodno uspešnih "pas de deux-ih" v zadnjih letih v Plesnem teatru Ljubljana jih je plesni par "združil" v plesni maraton, kakršnega pri nas še nismo doživeli.
Predstava leta 2015 enakovredno podeljujem trem predstavam:
Meso srca / KaktusiI, baletni večer koreografov Rosane Hribar, Gregorja Luštka in Alexandra Ekmana (produkcija: SNG Opera in balet, Ljubljana). Žanr parodije v plesu je redek. Toliko bolj sta tako Meso srca kot Kaktusi vredna pozornosti. "Zgodovinski" baletni kolaž Hribarjeve in Luštka je iz srca nasmejal tako izvajalce kot nas gledalce. Kaktusi švedskega gosta pa so bili duhovita parada odrske domišljije. Posrečeni novosti v ljubljanski baletni hiši.
Momentum, Avenija ujetih trenutkov Maše Kagao Knez. Tudi v njeni koreografiji, ob asistenci Rosane Hribar in Jane Menger (produkcija: Studio XXV, Cankarjev dom, KUD Baobab, Plesni teater Ljubljana). Šarmanten šamanski ritualni spektakel Maše Kagao Knez. Subtilna združitev evropskega sodobnega plesa z afriškimi prvinami, ki nima primerjave v našem prostoru – in ne samo našem.
Stabat mater koreografa Edwarda Cluga na Pergolesijevo glasbo (produkcija: Balet SNG Maribor). Edward Clug nas navdušuje z intervencijo sodobnega plesa v baletno strukturo in suvereno gledališkostjo. Umetnino smo videli na ljubljanskem festivalu v Križankah, čeprav je starejšega datuma.
Koreografa leta 2015
Rosana Hribar & Gregor Luštek (Plesni maraton, Plesni teater Ljubljana). Plesni in koreografski par, katerega dela smo v zadnjih nekaj letih znova in znova primerjali z vrhunskimi dosežki prav takega para plesalcev in koreografov Pie in Pina Mlakarja, ki sta nekdaj postavila merila slovenskemu sodobnemu plesu in sodobnemu baletu. Rosana Hribar in Gregor Luštek sta danes koreografa par excellence.
Plesalec leta 2015
Yuya Omaki v vlogi Dvornega norčka v Labodjem jezeru Petra Iljiča Čajkovskega (produkcija: Balet SNG Maribor, koreografija: Valerij Kovtun po Mariusu Petipaju in Levu Ivanovu. Mojstrstvo Yuya Omakija, člana mariborskega baleta, ki je vredno slavne mojstrovine klasičnega belega baleta.
Plesalka leta 2015
Rosana Hribar v predstavi Plesni maraton Plesnega teatra Ljubljana. Plesalka Rosana Hribar v Plesnem maratonu ni le plesalka, ampak tudi performerka. Dosegla je vrh, na katerem je v zgodovini slovenskega sodobnega plesa le peščica umetnikov.
Presenečenje leta
Urša Rupnik, plesalka Studia za svobodni ples v predstavi Izgubljena (koreografija: Daša Lakner, Rosana Hribar, Maša Kagao Knez, produkcija: Studio za svobodni ples, koprodukcija: Cankarjev dom, Ljubljana). Urša Rupnik je v treh zahtevnih koreografijah razkrila plesno veščino in pravo zanesenjaško ustvarjalno silo, ki jo uvršča med naše najboljše plesalke sodobnega plesa.
Plesni performans leta 2015
Kaj če? avtoric Saše Rakef in Maje Delak (koreografija in izvedba Maja Delak, produkcija: Emanat, koprodukciji: Festival Mesto žensk in Plesni teater Ljubljana v sodelovanju: Bunker, Stara mestna elektrarna). Boleč in oster komentar o ranljivi poziciji plesne umetnice in situaciji slovenskega sodobnega plesa v naši družbi. Vzorčen plesni performans na 7. Gibanici.
Plesna instalacija leta 2015
Zelena miza, urbana koreografija Mateje Bučar (produkcija: Dum – društvo umetnikov, koprodukciji: Mestni muzej, Ljubljana in Kino Šiška). Domiselna nenajavljena intervencija v javni kavarniški prostor ali pa za mizo pred pubom na mestni ulici … Nonšalantna konceptualna akcija.
Tuja predstava leta 2015
Proscenium works 1976 – 2011
Solo Olos, 1976 / Son of Gone Fishin’, 1981 / Rogues, 2011 / Set and Reset, 1983 v koreografiji Trishe Brown / Trisha Brown Dance Company, ZDA. Povabiti v Ljubljano skupino Trisha Brown Dance Company je bilo ekskluzivno dejanje Zavoda EN-KNAP, KC Španski borci, Ljubljana. Videli smo ameriško postmoderno inačico iz prve roke.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.