KUOD Bayani navdušil. Skrivnostne orientalke odstrle tančice in nas popeljale v svet petih elementov

Kulturno umetniško orientalsko društvo (KUOD) Bayani, ustanovljeno leta 2004, je v soboto, 21. januarja 2017, v Štihovi dvorani Cankarjevega doma premierno predstavilo plesno-umetniško delo z naslovom Hamsa: Krog. Omenjena predstava je nadgradnja performansa, uprizorjenega novembra 2015, Hamsa: pet elementov orientalskega plesa. Ta je bila prvotno uprizorjena v ‘frontalni obliki’; na pobudo dunajskega gledališča Lalish, kjer je skupina aprila lani tudi gostovala, pa so orientalske plesalke sprejele plesni, a zanimiv umetniški izziv, da frontalno obliko spremenijo v krožno. KUOD Bayani deluje pod umetniškim vodenjem plesalke in plesne pedagoginje Nataše Kočar, pri koreografiranju premierno uprizorjene idejne zasnove pa sta ji pri soustvarjanju pomagali ‘orientalki’ Urša Perčič in Julia Tomšič. V čarobni, skrivnostni, eksotičen svet Orienta so nas poleg omenjenih popeljale še plesalke – Jana Bogdanovski, Nerlisa Osmičević, Ines Pajek, Špela Rakovec, Nike Sekulo, Anita Šabotič in Mira Vrankar.

Kot so zapisale v gledališki list, so v prvotni predstavi, tj. Hamsa: pet elementov orientalskega plesa, skozi gib, glasbo, prostor raziskovale pet elementov mediteransko-indijskega prostora – zrak, vodo, eter, zemljo, ogenj. V omenjenem ‘krožnem izzivu’ pa so te elemente raziskovale skozi nit povezav in prepletanj; pravzaprav so jih združile v eno, združile v celoto in jih ujele v sklenjen, nepretrgan krog. Samo ‘krožno obliko’ predstave je narekoval že izbor ‘Štihove arene’, saj ima ta sedeže razporejene okoli odrske krožnice. Omenjene elemente so utelesile in prikazale skozi čuten, dovršeno izpeljan gib, predvsem pa jih ‘označile’ z barvo kostuma, posutega s svetlikajočimi se biseri, in nakitom. Za kostumografijo sta poskrbeli Karmen Bergant in Urša Perčič.

Nesmiselno je dodajati, da je vsak od nas gledalcev že ob vstopu v magičen, zapeljiv svet, ki so ga odstrle plapolajoče tančice in prelepe ‘orientalke’, utelesil vlogo ‘vojerja’. Navsezadnje v najvišji instanci orientalski ples to tudi zahteva. V svetlomodrih oprijetih oblekah in z belo tančico v rokah so spominjale na mističen prizor, naslikan v Botticellijevi Primaveri. Bile so kot boginje, ki skozi čuten ter nežen ples v zastrti modrikasti svetlobi (luč je oblikoval Primož Jeras) izražajo, poosebljajo elementa zraka in vode.

Delovale so nadnaravno, morda na trenutke celo nebeško. Njihov obrazni izraz je predstavljal nekakšno milino, zadovoljstvo, ta pa je bil hkrati – paradoksalno – tudi močan in odločen. Pri tem je najbolj predano izstopala Špela Rakovec, ki je poleg drznega pogledovanja v občinstvo navdušila še z neverjetno ‘žensko’ eleganco ter močjo, plesno lepoto in čutnostjo.

Umetniški izraz so pozneje, seveda skozi nepretrgan, povezan krog stopnjevale v drznosti in napetosti, ga prizemljile in na koncu še zaiskrile ter vžgale z vročimi, zapeljivimi plameni v očeh in gibu, kar pa je dalo plesnemu delu piko na i. Vseskozi so v svežem, plesnem ritualu bile kljub manjšim zdrsom usklajene, energetsko, tudi duhovno povezane, predvsem pa so vživeto orientalsko energijo prenesle še na nas, občinstvo.

Predstavo si lahko ogledate še v soboto, 28. januarja 2017, ob 20. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in v soboto, 18. februarja 2017, ob 19.30 v Lalish teatru na Dunaju.

View Gallery 6 Photos