Krajnčan&Kunšek. Plesno in glasbeno popotovanje po kraljestvu življenja

Krajnčan & Kunšek, vse bolj prepoznavni tandem na plesni sceni. (Foto: Nada Žgank)

56. Jazz festival je potekal v Ljubljani od 1. do 4. julija v organizaciji Cankarjevega doma, selektorja festivala pa sta bila Bogdan Benigar in Pedro Costa. Otvoritveni koncert se je zgodil v Veliki sprejemni dvorani oziroma v zagrajenem prostoru na hodniku v prvem nadstropju, kjer tečejo sprejemi, razstave in so uprizoritve tudi že potekale, ki pa ni ravno primeren za glasbeno muziciranje v živo. Jazz koncert pa je bil kljub temu velik dogodek; prvič – ker je bila to premiera in svetovna praizvedba hkrati, drugič – ker se je zgodil multimedijski projekt Hidden Myth (Skrivnostni mit) skladatelja in glasbenika Kristijana Krajnčana, prejemnika številnih mednarodnih priznanj.

Kristijan Krajnčan si je zamislil glasbeno-plesni performans …
Kristijan Krajnčan je v Ljubljani kot učenec glasbene šole spoznaval violončelo in klasiko, potem se je odločil diplomirati na bobnih in se posvetil jazzu na Nizozemskem, se še podal v nove ustvarjalne vode, usmeril v glasbeno kompozicijo, magistriral pa iz filmske glasbe in postal skladatelj, ki se usmerja k filmu in režiji. Hydden Myth je novodobni scenski dogodek, ki povezuje različne umetniške zvrsti in jih združuje na sceni, tokrat v glasbeni formi jazza ob zborovskem petju,  zbora sicer ni bilo videti na odru, tekel pa je njihov posnetek s plesno improvizacijo, videoinstalacijo in poezijo, vse pa posvečeno štirim osnovnim elementom – vodi, ognju, zemlji in zraku, povrh še prepleteno z mitološko psihoanalizo Carla Gustava Junga (1875-1961).
Vsestranski glasbenik Kristijan Krajnčan je tudi odraščal v glasbeni družini, njegov oče je slovenski skladatelj in pozavnist Lojze Krajnčan in mama Romana Krajnčan pevka zabavne glasbe, ki se še posebej posveča otrokom. V predstavi nastopa tudi Kristijanov mlajši brat Žigan Krajnčan, in to v duetu s soplesalcem Gašperjem Kunškom. Tudi za Žigana bi skoraj obveljal tisti narodni rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa, ko bi še on postal glasbenik, a je le ubral drugo pot, sicer tudi prepleteno z glasbenim medijem. Kot štiriletni otrok je začel z violino, potem je presedlal na pozavno in celo igral v pihalnem orkestru Tržič. V Ljubljani pa se vpisal na SVGŠL – umetniško gimnazijo, najprej v prvi letnik gledališke smeri, v drugem letniku pa se le odločil za sodobno plesno smer, in že izstopal s svojim gibalnim potencialom ter odnosom do glasbe, tudi z duhovitimi domislicami na sceni plesa in animacije. Tako Žigan kot Gašper pa sta prepoznavni imeni v vrstah modernega tekmovalnega plesa.
V predstavi nastopajo in band sestavljajo: vodja, skladatelj, bobni in violončelo: Kristijan Krajnčan; kitara, violina, živa elektronika: George Dumitriu;  klavir, sintetizator: Franz von Chossy; basovski  klarinet: Alex Simu; zbor KGBL z dirigentom Ambrožem Čopijem; pesmi in besedila: Milan Dekleva. Vizualne projekcije, ki so tekle v ozadju in vidno doprinesle k ilustraciji zemeljskih energij štirih osnovnih elementov, je pripravil Ruben Ostan-Vejrup.
Glasba se sprehaja po širinah, ki oznanjajo mir in globino, takrat spominja na element vodo in se v ozadju uzre gladina velike vode, morja, je tudi bojevita in rezka kot ogenj, ki se iskri, na trenutke ritmična in udarna, tudi meditativna in zračna, je kompozicija presenečenj in nenadnih sprememb, skratka plodna baza za sodobno plesno strukturo. Pomeni štirih osnovnih elementov se v mitoloških zgodbah kažejo kot popotovanje po kraljestvu življenja. Voda pomeni življenje in je sestavni del vsega na zemlji, tudi živih bitji, ogenj s svojo močjo uničevanja odpira nove možnosti, nov energetski vzgon, ki zemlji bogati plodnost, zrak pa je ne le življenjska hrana, ampak tudi vezava z "onim zgoraj",  neznanim, pa vendar tako iskanim.
Tudi postavitev scene v prostoru ima določen mitološki odsev, na vrhu je band, pod njim plesni podij in čisto spredaj tik ob scenskem odru na podstavku štrli okrogla činela, je nekaka špica v ospredju, ki sceno simbolično razpotegne in poganja naprej, simbolizira pa peti element, prapočelo enosti; ko zavibrira, se uprizoritev praktično zaključi, torej je simbol nekega zaključka ali doseženega končnega cilja. Skladatelj Kristijan Krajnčan je Hidden Myth snoval na mitološkem delu Josepha Cambella (1904-1987) Junak tisočerih obrazov, ki opisuje junakovo potovanje v neznano, avtobiografsko pa povezoval s svojo potjo glasbenika in skladatelja. Plesalca Gašper in Žigan sta svojo improvizacijo na glasbeno temo in v sledenju glasbene melodike ter ritma največkrat snovala v zubljih ognja, vročični energiji mladostnega vzgona in bojevitosti, domiselno pa gibalni potencial gradila na njuni telesni višinski razliki, ob tem pa odpirala povsem nove plesne strukture, ki se kažejo kot trenutki akrobatske nadvlade nad zemeljsko silo teže. Skokovito sta letela v višave, se zaletela in  neposrednoo iz višine padala na trda tla, tako da je zvok telesnega padca imel največkrat tudi svoj ritmični odmev v sami kompozicijski strukturi, ali pa v trenutku glasbene amplitude tudi v istem istem delu časa dramatično padla vznak. Voda je čutna in meditativna substanca, njeni tihoti  globinskih razsežnosti je plesalec Gašper Kunšek spesnil svoj plesni izraz v subtilno zasnovanem solu diha in prelivanja gibalnih suspenzij. Žigan se je povezoval s petim elementom in v vibracijah činele širil svoje gibalne horizonte, kot bi želel zaobjeti ves prostor, svobodno zadihati in se  prepustiti zraku.
Glasbeni multimedijski projekt Hidden Myth v obliki novodobnega jazza je gotovo nov scenski pristop, sicer pa se je pri nas na sceni jazza in v sozvočju jazz plesa veliko dogajalo v impro strukturah jam session, in to v sedemdesetih ter sredi osemdesetih let minulega stoletja kot scenska improvizaciji ali "klepet" glasbe in plesa, tako na odru SNG Maribor v organizaciji Braneta Rončela in takratnih plesalk mariborske moderne scene, v Ljubljani pa v glasbenih povezavah plesne skupine Žive Kraigher pa Studia za svobodni ples in v organizaciji ZKOS-a (JSKD) na plesnih delavnicah ter v zaključnih produkcijah na ljubljanskih gledaliških odrih.
… (Foto: Nada Žgank)
Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek sta se v svoji strukturirani improvizaciji zlila z idejo multimedijskega projekta Hidden Myth, ki sloni na jazz kompoziciji, in v dinamiki plesnega medija predstavila popotovanje srečavanj, prihodov, odhodov, se podpirala, lepila en na drugega in bojevala, vseskozi pa sta bila ne glede na želje in polete trdno usidrana na zemlji, na tleh. Nista se le simbolično potopila v samo idejo in sledila glasbeni kompozicijski razsežnosti, ampak sta projekt istočasno bogatila z živo in lastno poslikavo  ideje, ki se zrcali v materiji, ali glasbe, ki zavibrira v plesalčevi gibalni manifestaciji in vodi k novi vizualni ilustraciji tonov ali pač misli. Najbolj zračno in čezzemeljsko materijo pa je vzletelo zborovsko petje nevidnega zbora, glasovi in poetika, ki rahljajo materialnost. Projekt Hidden Myth je napolnil prizorišče, navdušil gledalce in bil poseben, povsem pa pravi otvoritveni dogodek jazz festivala.

View Gallery 8 Photos