Pogovor z novopečenim plesnim parom, ki žal pleše za Švico in ne za Slovenijo.
Pozdravljen, Jure, in pozdrav seveda tudi tvoji novi soplesalki Luani Valentini. Je tole novo plesno partnerstvo udarilo kot strela z jasnega ali si načrtno iskal plesalko po razhodu z Milano Chekanovo?
Jure: Lep pozdrav, Barbra! Po zaključeni plesni zgodbi z Milano sem načrtno iskal plesalko. Imel sem kar nekaj poskusov s plesalkami iz različnih držav. Luana je bila zadnja na seznamu in tista, s katero sva se karakterno in miselno ujela ter skupaj videla potencial za dolgoročno partnerstvo. Lahko bi rekel, da je bilo iskanje načrtno, najino partnerstvo pa je udarilo kot strela z jasnega.
Nam zaupaš, kako sta se našla z Luano, kaj je bilo ‘usodno’, da sta rekla: ja, to je to?
Jure: Prvi stik sva navezala prek družbenih omrežij, ko smo bili doma zaprti med karanteno. Oba sva pogrešala ples in kljub temu da se je svet v tistem času ustavil, je želja po razvoju prevladala. Takoj ko je bilo mogoče potovati, je Luana našla način, kako pridobiti dovoljenja za potovanje v Slovenijo, in tako je prišla v Slovenijo na poskušnjo, kjer sva se osebno ter plesno spoznala. ‘Usodno’ je bilo predvsem to, da sva oba motivirana, disciplinirana in željna plesnega napredovanja.
Če sodim po fotografijah na družbenih omrežjih, imaš, Luana, baletno podlago. Vsaj meni se zdi, da si plesala balet. Kakšna je tvoja dosedanja plesna kariera?
Luana: Začela sem plesati pri šestih letih, pri osmih pa sem bila sprejeta na baletno akademijo Cosi-Stefanescu v Reggio Emilii. Tam sem trenirala vsaj štiri ure na dan, šest dni na teden, in od tam naprej se je moja kariera začela.V Švici sem osvojila naslov za najboljši umetniški talent. Potem so me izbrali na Akademiji Bolšoj teatra v Moskvi, kjer sem končala šolanje in diplomirala kot plesalka in učiteljica baleta. Lani sem bila izbrana tudi na milanski akademiji Teatro alla Scala za učiteljico baleta in tam tudi obiskovala univerzo. Po končanem izobraževanju mi je oče svetoval začeti kariero tekmovalnih plesov, saj je bil sam tekmovalec in sem ga tudi občudovala, ko je nastopal na turnirjih. Izziv mi je bilo začeti, ampak po tako globoki baletni karieri ni bilo nemogoče. Zaljubila sem se v ples in želim videti, kje je moj maksimum v plesnem razvoju.
Jure, na FB imaš napisano, da si profesionalni plesalec latina in standarda ter pedagog. Ali to pomeni, da tekmujeta zdaj v kategoriji profesionalcev?
Za zdaj ostajava v amaterski kategoriji, nekega dne pa gotovo prestopiva tudi v profesionalno. Na družbenih omrežjih je pomembno izpostaviti to, da si profesionalno involviran v svojo dejavnost in ne samo malo za hobi. Veliko ljudi v Sloveniji te stvari meša in razvrednoti naš trud, delo, znanje in predanost.
Za vama je tudi prvi nastop, na katerem sta se zavihtela na prvo mesto. In to v Švici, in zdaj moram napisati, žal, v tvoji novi državi, za katero plešeš. Zakaj ne za Slovenijo?
Jure: To odločitev sva sprejela skupaj z Luano. Plesanje za Švico meni osebno daje nov izziv, da se pokažem tudi izven Slovenije. Res pa je tudi, da je podpora parom v Švici veliko primernejša glede na vložen trud in energijo.
Zanimivo je, da plešeta za Švico, živita pa v Sloveniji. Ali tukaj tudi trenirata, kdo je vajina ekipa, kako potekajo vajini treningi?
Jure: Trenirava v Sloveniji in sodelujeva z ekipo plesnih trenerjev iz plesnega centra Feniks. Stoodstotno jim zaupava in verjameva, da nama lahko pomagajo doseči cilje, ki sva si jih zastavila. Kar se tiče najinih treningov pa so zelo raznolike narave. Zajemajo individualne ure, preplesavanja, ločene skupinske treninge standardnih in latinskoameriških plesov, fizična priprava in samostojne treninge. Najpomembneje za naju je, da vzdržujeva konstanto treningov.
Luana: Za ples v Švici sva se odločila, saj je Jure že bil slovenski prvak in je za oba nov izziv. Poleg tega prihajam iz Švice in bi bila ponosna, če zastopam svojo državo po svetu. Poleg tega bi ta uspeh pripomogel mojemu ugledu, ki sem ga dosegla v baletu.
Kako pa je bilo videti tekmovanje glede na to, da tekmovanj v športnem plesu praktično ni?
Luana: Tekmovanje je bilo nenavadno, saj so morali javnost in plesalci nositi masko, razen na plesišču. A vsaj plesali smo! To je najpomembneje. Seveda je bilo precej neprijetno, saj za tekmovanje potrebujemo ‘make up’ in moraš biti pozoren še na ta del. Kljub vsemu ni bilo občutka, da je vse po starih tirih in je korona močno vplivala na potek tekmovanja.
Kakšno je bilo tole obdobje brez soplesalke. Z Milano sta se razšla lani septembra, uradno, kajne? Kaj vse je razmišljala tvoja glava in kaj je želela duša?
Jure: Obdobje brez plesalke je bilo zame nujno potrebno. Toliko let sem bil vpet v konstantne treninge, tekme in hiter tempo plesnega sveta, da sem pozabil, kdo sem v in izven plesa. Moja duša je vedno želela nastopati, gibati, plesati z lahkotnostjo, se zabavati in hkrati tekmovati. Zaradi spleta okoliščin pa sem se oddaljeval od tega, kar si zares želim, kar je bil tudi razlog za razhod z Milano.
Z Milano sta bila tudi par zasebno in seveda te moram vprašati, ali sta par tudi z Luano?
Jure: Oba z Luano sva že od začetka vedela, da želiva vzpostaviti zgolj profesionalni odnos. Iz minulih izkušenj oba veva, da je ta način najboljši za uspeh para in da se osebno življenje ne križa s profesionalnim, kar nama omogoča boljši fokus treningov.
V klubu Feniks trenira tudi tvoja nekdanja soplesalka Ana Mesec, ki pleše z Iliyo Dobrevim, ki je zdaj Milanin fant, videti ste vsi kot ena vesela družina. Kako doseči takšno stopnjo zrelosti, ko ste vsi na istem parketu?
Jure: Mislim, da gre zgolj za to, da sebe dovolj dobro poznaš in se na ta način lažje umestiš v odnose z ljudmi. Odlično je, ker se med seboj lahko spodbujamo in smo si hkrati motivacija za nadaljnje delo.
Kakšen je pravzaprav vajin načrt, kaj doseči, kje je vajino mesto v švicarski plesni ekipi?
Luana: Gotovo je najin cilj dati vse od sebe, da doseževa najboljše, kar lahko. Konkretno kot kratkoročni cilj imava željo zmagati na treh švicarskih prvenstvih (standardni, latinskoameriški in kombinacija desetih plesov) ter pozneje na evropskih in svetovnih prvenstvih.
Aktiven si tudi kot pedagog. Koga treniraš, kateri pari so tvoji?
Jure: Delo plesnega pedagoga me zelo veseli in nekateri pravijo, da mi gre delo z ljudmi dobro od rok. Postavlja mi tudi izziv iskanja individualnih načinov, kako iz plesalca izvleči najboljše. Trenutno posvečam veliko pozornosti učenju pro-am plesalk, torej amaterskim plesalkam, ki imajo željo trenirati, tekmovati in se plesno razvijati s profesionalnim plesalcem. Učim tudi posameznike in plesne pare, ki bodo nastopili na državnem prvenstvu.
Dočakali smo vsaj napoved za državno prvenstvo v latinu in kombinaciji ter upamo, da se bosta prvenstvi tudi realizirali. Kakšen je tvoj pogled na državno prvenstvo ob plesišču?
Jure: Zelo sem vesel, da so se državna prvenstva začela odvijati in je slovenski ples spet oživel. Želel bi si, da se bo prvenstva udeležilo čim več parov in bodo pari s tem ustvarili napeto vzdušje. Žal mi je, da letos ne bom del tega tekmovanja, si pa oba z Luano želiva nastopiti na prihodnjih KV-rating turnirjih ali mednarodnih tekmah na slovenskih tleh.
Je torej rutina od ‘včeraj’ postala kaj drugačna od danes?
Jure: Kot že rečeno, vpetost v tekmovanja hitro povzroči dajanje velike vrednosti rezultatom in ne samemu plesu. Zdaj vidim svojo plesno kariero veliko bolj osredotočeno na kakovost samega plesa, rezultate pa jemljem zgolj kot del svoje plesne poti.
Na kaj si najbolj ponosen v svoji dosedanji karieri in kaj bi bilo tisto, da boš zadovoljen, da boš nekoč dosegel?
Jure: Najbolj ponosen sem na izkušnje, ki sem jih pridobil do sedaj v 17-ih letih svoje plesne kariere. Na vsa znanja, ki sem jih pridobil od slovenskih pa tudi tujih vrhunskih trenerjev. Nekoč si želim doseči najboljšo možno kakovost svojega plesa in čim več ljudem približati ples ter predajati plesno znanje prihodnjim generacijam.
Se vama zdi nastala situacija, ko je svet obstal, v nekem kontekstu dobra, in kaj je pomembno zdaj, ko nekako zlagamo znova kocke skupaj?
Jure & Luana: Nastala situacija za vse nas pomeni spremembe, pomembno se mi zdi, da ostanemo ne glede na vse pozitivni. Gotovo se bodo posledice čutile še nekaj časa, kljub temu pa upam, da bo veljalo za vse, da za vsakim dežjem posije sonce in bomo s skupnim sodelovanjem izboljšali stanje ne samo v plesnem svetu, temveč na vseh področjih.
Kakšno je tvoje sporočilo vsem bralcem portala in kakšno aktivnim plesnim ustvarjalcem?
Jure: Vsem tistim bralcem, ki še niste izkusili plesa, ne vem, kaj čakate! Vsem plesalcem pa želim veliko plesnega udejstvovanja in razvijanja plesnih potencialov. P. S. “Baby, I am back!”
Hvala za intervju, uspešno na tvoji/vajini poti!
