Faričeva Front@. Še vedno edini pravi festival sodobnega plesa.

Šola za sodobni ples Ana Maletič Zagreb je redna gostja Faričeve Front@. (Foto: Iztok Kurnik)

Naš edini festival sodobnega plesa Front@ je že enajstič zapeljal svojo izbrano umetniško kompozicijo plesne sodobnosti po odrih, parkih  in ulicah Murske Sobote. Umetniški vodja festivala Matjaž Farič je tisto strokovno oko, ki pripelje v svoje rodno mesto najimenitnejše predstavnike sodobne plesne umetnosti, in bi tako kot nedavno tega bilo še veliko več teh najplešočih ustvarjalcev ter izvajalcev mednarodnih plesnih logov, če bi za svoj enkratni izbor imel tudi dovolj velik finančni potencial, ne le umetniškega, ki sicer vabi in privablja plesne umetnosti željno in izbrano občinstvo.

Intervju za intervju / SVŠGL in odprti oder z gledalci
11. Front@ je letos potekala v od 1. do 3. septembra. Datumi se zadnjih nekaj let nekoliko spreminjajo, z letošnjim premikom v september pa so želeli ponuditi sodobno plesno dogajanje še najmlajšim iz VVZ, ko so jim v produkciji Plesnega teatra Ljubljana predstavili zabavno, tudi didaktično vznemirljivo predstavo Krickrac, to sem jaz.
Krickrac
Enajsti festivalski vidik festivala Front@ je bil usmerjen v telesno komunikacijo, na telo, ki v poetiki osebnega gibalnega izrazoslovja posega po umetniških višinah, predvsem pa presega lastne fizične omejitve. Tako se 11. Front@ oznanja kot novi veliki začetek, promovira pa z besedami: Toliko talenta. To morate videti! In talenti so plesali, nastopali ter se razdajali.
Najmljaša publika na ogledu predstave Krickrac
Uradno se je festival začel 1. septembra ob 18. uri na odru Gledališča park z uvodnimi besedami umetniškega vodje, koreografa in režiserja Matjaža Fariča, ki je prve pozdrave namenil ministru kulture Antonu Peršaku, podžupanu Murske Sobote Zoranu Hoblaju, navzočim gostom, in seveda tudi zvestemu občinstvu. Farič je posebej poudaril, da festival Front@ raste pod okriljem Murske Sobote: "Vesel sem, da nas je mesto vzelo pod svoje okrilje, kar potrjuje tudi nagrada za vrhunske kulturne dosežke ob letošnjem prazniku (16. 7.)mestne občine Murska Sobota." Spomnimo se, da je leta 2008 iz festivala izšla tudi mreža Beyond Front@ , Matjaž Farič pa je v otvoritvenem nagovoru naznanil še drugo veselo festivalsko novico, priznanje Evropske komisije, ki je festival Front@ izbrala kot zgodbo o uspehu: "Gre za izbrane  projekte posebne komisije v okviru Evropske komisije, na podlagi katerih oblikujejo smernice za oblikovanje novih politik v evropski skupnosti," je Farič obrazložil to pomembno evropsko priznanje. Nagrada pa pomeni, da se ob ministrskih srečanjih v Bruslju in ob pogovorih o novih smernicah kulturne politike znajdejo lahko tudi naši ministrski predstavniki, ko bodo poslušali o praksah, ki so izšle iz Murske Sobote, čeprav mogoče ne bodo niti vedeli za festivalski čudež Front@. In tako se znova dogaja, da slovenske čudeže odkrivajo izven naših državnih meja, doma pa ne dobijo primerne podpore.
Relikvija
Minister Peršak je podal kar nekaj spodbudnih besed v prid festivala, tudi čestital vsem, ki so festival zasnovali in omogočili njegov obstoj vseh teh 11 let, med drugim je dejal: "Pomembno je, da festival Front@ obstaja, in to že enajst let, da je lociran v Murski Soboti in ne v Ljubljani, kjer teče 95 odstotkov vsega, kar se dogaja na slovenski kulturni sceni. Sodobni ples pri nas intenzivno živi 40 let, in ples je jezik, ki zlahka prebija vse meje." Ob koncu govora pa poudaril, da je prepričan, da bo festival živel in povezovalno deloval še naprej, tudi zaželel čim več uspeha in odmevnosti. Nasmejal pa gledišče, ko je svoj nagovor prevedel v skrajšani verziji še v angleščino, ob tem pa pripomnil, da
niti ni kaj posebno novega izrekel, da bi ga moral v celoti še enkrat podvajati. Matjaž Farič je predstavil še celotno ekipo 15 sodelavcev, ki bodo ves ta čas delovali, da bo festival potekal tako, kot je vsa ta leta in tako kot si to zasluži, skratka dobro organizirano.
Otvoritvena predstava Železno modra Milana Tomašika
Po otvoritvenem protokolu je sledila letošnja plesna uspešnica koreografa in plesalca Milana Tomášika Zeleno modra, ki skupaj z njegovim predhodnim projektom Sezona lova neutrudno gostuje po znanih evropskih odrih. Na vprašanje, kako mu to uspeva, je Tomášik skromno dejal, da sam pošlje material na kak festival in se potem kar samo od sebe dogaja, ko po njihovih nastopih povabila prihajajo, da je vsem že kar težko ustreči. Dodal pa, da sam ob družini ter svojem umetniškem delu nima presežka prostega časa, da bi več kot toliko lahko prispeval h gostovanjem. Torej še eno potrdilo znanega reka iz prakse, da se dobro blago samo prodaja. Predstava izvrstnih ustvarjalcev in izvajalcev skupine Milan Tomášik & Co v sestavi: Alessandro Sollima, Tina Valentan, Špela Vodeb, Milan Tomášik pa je navdušila, čeprav je na odru zaživela v nekoliko drugačni zasnovi, vendar še vedno v siju uspeha. Po predstavi je bil tako kot doslej organiziran še pogovor z ustvarjalci, ki ga je vodila dr. Andreja Kopač, in je zanimivo v duhu ustvarjalnosti potekal ob koncu vsake uprizoritve. Po Zeleno modri je bila uprizorjena še duhovito animirana odrska uprizoritev Relikvija / Relic grškega režiserja, koreografa, izvajalca in scenografa Euripedesa Laskaridisa. V svoji želji, da bi izpostavil ženski lik preobsežnih oblin, je ustvaril sodobni gledališko-plesni performans mnogoterih kočljivih situacij in zamotanih civilizacijskih vprašanj naših skupnih evropskih dni; ko je velika pahljača spominjala na mali čoln in se sesula ob trku s steno ali ko smo se smejali njegovi parodiji prežvečene sodobne plesne vadbe. Vsemogoče se je dogajalo v sobi, ki se je polnila ob sloganu: naredi si sam, in se je v njej dogajala scena spolne preobrazbe, se menjale oblike, obleke ter pričeske. K domišljeni fantaziji je prispevalo nenavadno  svetlobno oblikovanje posebne konstrukcije in scenske inštalacije, ko se je čarodejno dogajalo in spreminjalo le s prstnim (roke, noge) pritiskom na gumb.
Okrogla miza z naslovom Ples in performans v rovtah; na sliki (z leve): Franz Anton Kramer, Ingrid Türk Chlapek in Matjaž Farič
Prihodnji dan je v Grajski dvorani potekal teoretski del: Ples in performans v rovtah II, ki se je v Mursko Soboto preselil iz letošnjega svetovnega plesnega kongresa / Tanzkongress Hanover. Vsi prisotni so si bili edini, da je Murska Sobota pravo prizorišče za izpostavljeno debato o zagatah in pogledih na sodobno plesno umetnost izven prizorišč glavnih mest. Prispevek o plesu in performansu v rovtah so zasnovali: avstrijska publicistka Ingrid Türk Chlapek, nemški teatrolog ter kritik dr. Franz Anton Cramer in Matjaž Farič, ki je tudi festival Front@  postavil na severovzhod Slovenije, da bi se lahko izpostavila neenaka dostopnost in hermetičnost sodobne umetnosti. Okroglo omizje je organiziral Zavod Flota v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom. Kmalu po koncu ter po kratkem premoru je predaval še kritik in publicist Rok Vevaro zgodovini sodobnega plesa, ko je na lastno iniciativo zbiral ter arhiviral obsežno zgodovinsko gradivo s področja neinstitucionalnih gledaliških in sodobnih plesnih praks.
Režiser, koreograf in izvajalec ter avtor Relikvije Euripides Laskaridis
Vsak festivalski dan je bil zaznamovan plesno in posebno. Tako sta se 2. septembra v popoldanskem času predstavili SVŠGL – Umetniška gimnazija za sodobni ples z nastopom 4. letnika in z njihovo skupinsko koreografsko zasnovo Intervju za intervju ter Šola za sodobni ples Ane Maletič iz Zagreba. Dogajalo se je na odprtem odru Gledališča Grad, ko je plešoče Ljubljančane med nastopom nepričakovano zalil dež, tako da so morali v drugi polovici prekiniti svoj nastop, počakati, da se oblak izlije, se obrišejo plesna tla, potem pa nemoteno nadaljevali. Letos so svoj prihod na festival obeležili kot izlet pred začetkom pouka, prispeli z vlakom in tudi pohvalno prisostvovali na preostalih plesnih dogodkih prihodnji dan skupaj s svojo pedagoginjo in koreografinjo Majo Delak. Njihovi zagrebški kolegi pa so bili ves čas prisotni na festivalskih prizoriščih.
Ob 20.00 sta se znana mednarodna ustvarjalca in plesalca Martin Kilvady ter Jurij Konjar preizkušala v plesnem dialogu V iskanju mirovanja / Still, ki je nastajal ob gibalnih raziskavah in improvizacijskih oblikah v različnih Konjarjevih rezidencah s partnerji: Franckom Beauboisom, Catherine Jauinaux, Jako Šimencem in Marin Kilvady. Tema njegovih raziskav je tišina in je prostor gibalnega sledenja ter ujemanja dvojice nastopajočih, ko v fazah gibanja nastopijo nenadne potrebe po spremembah, ko gib zastane in nastopi trenutek mirovanja. Gibala sta se v sozvočju, tudi znala v skupnem trenutku obmirovati, skratka se ujeti in začutiti, gledalcem pa ponuditi vpogled v proces nastajanja njunega uprizoritvenega dueta. 
V iskanju mirovanj; Martin Kilvady in Jurij Konjar
Zadnji festivalski dan je bilo na murskih odrskih prizoriščih še posebej živahno ter aktualno, predvsem na Slovenski (plesni) ulici, ko sta Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek "zažigala" svoj "Ejlijen ekspres" v ritmu gibkosti, ko je na pločniku, na zebri ter na oni strani ceste eksplodiral ples, se zbirali gledalci, tudi se zaustavljal promet in se je razlegala glasba, celo njen meditativni duh, skratka dogajalo se je v urbanem mestu, bilo pa opazno in slišno sredi dne v središču Murske Sobote.
Urška Centa, Mitja Obed
Popoldne ob 18. uri je na odprtem odru Gledališča park barvito zaživela tudi plesna sodobna ustvarjalnost mladih talentov ob predstavitvi zmagovalnih ter atraktivnih avtorskih miniatur mednarodnega tekmovanja OPUS 1 2016 na temo vode in je na odru vzvalovala iluzija vode v  različicah čutenja ter zaznav. Prvo je nastopilo društvo CoraViento s krajšo in dopolnjeno koreografijo Urške Cente Nov(a) val(uta) v prepletu   flamenka s sodobnim plesnim valom preprostih linij, ko je po Urškinih laseh stekla še voda.
Alexander Tesch, Vse teče Au
Njim pa sledile avtorske plesne domislice v izvedbah: Alexander Tesch Panta Rhei / Vse teče; Gašper Kunšek /  Bit vode; zmagovalna  miniatura Korejke So Yeon Shin / Dekle, ki lebdi na vodi; igriva Veronika Valdés in njen Tekoči anonimnež; Američanka Carolin Prokopidis Phasis / Faze. Veroniko in Carolin pa že čaka leto ustvarjanja novega projekta in skupne rezidence, ki sta jo pridobili s svojim avtorskim solom.
Veronika Valdes
In če pomislimo, da so povabljeni mladi ustvarjalci na svoje stroške prispeli iz tujine, celo z onstran kontinentalnih in oceanskih daljav, potem smo lahko ponosni na OPUS 1 v organizaciji JSKD RS in na mednarodni pomen, ki ga uživa festival Front@.
Carolyn Prokopidis, Faze
Zvečer je na odru Gledališča Grad steklo še zadnje neprecenljivo plesno gledališko dejanje slovaško-belgijske naveze Anton Lachky Company: Stranski učinki / Side Efect v koreografiji Antona Lachkyja in izvedbi izredne ekipe plesalcev: Milana Hericha, Patricie Rotondaro, Sare Sguotti in Csabe Varge. Njihovi uprizoritvi se napeto sledi kot zgoščenki zamegljenega umovanja, vladanja in teroriziranja, groteski o odnosih in brezkompromisni telesnosti, je izvirna, prav gotovo tudi neponovljiva predstava o resnici in krutosti človeške nadvlade.
… (Foto: Iztok Kurnik)
Neponovljivo se je dogajalo še v prostorih MIK, ko se je debatiralo, razglabljalo in plesalo krepko čez polnoč, tudi kdaj v temi noči zašlo na poti do dijaškega doma, ko pa so ulice tako ravne in ponoči nekako vse enake. Ob vseh zgodbah in umetniškem dogajanju 11. festivala v Murski Soboti je Front@ po svoji organizaciji in izvedbi prav gotovo tudi svojstven ter neprecenljiv vsakoletni dogodek za sodobno plesno sceno, pa čeprav lociran izven velikih mestnih središč. 

View Gallery 16 Photos