Dunajski plesni šmorn je na vrhuncu

Letošnji že sedemindvajseti plesni festival ImPulsTanz, ki se odvija vsako poletje med 15. julijem in 15. avgustom na Dunaju, je v polnem zamahu. Največji festival sodobnega plesa v Evropi, tako po številu obiskovalcev, lani si je vse dogodke ogledalo okoli 90.000 ljudi, kot po finančni plati, lanski festival je bil težak okoli dva milijona evrov, je prostor, na katerem je možno videti vse sodobne plesne trende na enem mestu. Očitki, da vodji festivala, Karl Regensburger in Ismael Ivo, največkrat pripeljeta na dunajske odre svoje stare znance in prijatelje, so vedno prisotni. Oba kreativca zagovarjata svoje odločitve tudi z dejstvom, da ti “stari” umetniki skreirajo vedno nekaj novega in všečnega publiki.

Tako je odprtje pripadlo legendarnemu belgijskemu koreografu Wimu Vandekeybusu, nekaterim bivšim plesalcem iz njegove skupine Ultima Vez, rock glasbeniku Mauru Pawlowskemu in precejšnji množici volonterjev; od mater z malimi dojenčki, do ljudi z nenavadnimi tatuji in lastniki psov. Wim je na odprtem odru pred muzejsko četrtjo uprizoril pravi "open air" spektakel in mu nadel naslov What’s the prediction. Napoved je bila več kot obetavna, množica obiskovalcev pa navdušena nad nenavadno kreacijo še vedno inventivnega belgijskega koreografskega mojstra. Odprtje je pofotkala slovenska fotografinja Marta Lamovšek, ki se je festivala udeležila kot aktivna foto soustvarjalka in beleži dogajanja tako na odrih kot na plesnih delavnicah.

Pohod zvezd je nadaljevala Anne Teresa De Keersmaeker, sama in s svojimi varovanci s plesne akademije P.A.R.T.S. Mogoče bo med njimi tudi Aleš Čuček, ki je lani končal akademijo in že pleše v skupini Pine Bausch.

Fenomenalna Kanadčanka Marie Chouinard bo predstavila svoje zadnje delo, in sicer The Golden Mean, s katerim je bila del letošnje plesne olimpijade v Vancouvru. Ženska ima neverjetno fantazijo in pravi, da z idejami sploh nima težav, ker najde v vsem, kar nas obkroža, določeno zgodbo ali pripoved. Pa tudi veliko gole kože, s katero navdušujejo njeni plesalci.

Prihajata tudi  Alain Platel in Mathilde Monnier, oba bosta prikazala svoje zadnje koreografije. Hans van den Broeck bo v prihodnjih avgustovskih dneh odpeljal gledalce med nenavadne zgodbe v  dunajsko kavarno “Café Prückel", in takšen je tudi naslov njegove predstave. Tudi Davis Freeman ima rad direktni kontakt s publiko. Too Shy To Stare bo posebna ena na ena predstava. Hja, za tiste, ki so seveda radi aktivni soudeleženci predstav. Nekdanji baletni plesalec londonskega kraljevega baleta Jonathan Burrows, ki je že nekaj časa znan tudi kot odličen koreograf, prihaja na Dunaj z dvema koreografijama. Cheap Lecture in The Cow Piece sta mešanici plesa, govora in ritma, ki ga narekuje pasji srčni utrip.
Srčni utrip pa se vam lahko tudi poveča, če se imate namen udeležiti katere od plesnih delavnic, ki jih na dunajskem plesnem festival ponujajo v res pestri izbiri. Za vse profije in vse neprofije, za otroke in tiste, ki so v zlatem obdobju, od baleta, hiphopa, jazza, pilatesa. Nekaj slovenskih plesalcev, med njimi Mojca Majcen in Sara Stropnik, je v tem trenutku že v Arsenalu, kjer je učni poligon, nekaj plesa željnih pa jih na Dunaj še pride.

Seveda vas bom o dunajskem plesnem dogajanju obveščala kar s kraja samega, saj odhajam prihodnji teden na festival, ko boste lahko iz prve roke izvedeli za vse smeri, kamor pleše sodobni ples. Organizatorji pravijo, da edino tja, kjer je ples. Dancing And all of the above: Powered by Emotion!

View Gallery 6 Photos