Dolgo napovedano sodelovanje na odrski površini med performerko Lejo Jurišič in glasbenikom novega časa Milkom Lazarjem je ugledalo premiero na majski večer na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, na obkroženi sceni s stoli z okoli 60 gledalci, ki sta mu sledili še dve ponovitvi. Naslov njunega projektnega prvenca De Facto kar konkretno napove tudi njun ustvarjalni odnos, ki ni ravno formalno določen, saj se ne sledi duetu v tisti klasični obliki, ko glasba spremlja ples ali pa se ples in glasba dopolnjujeta v smislu jama, niti glasba ni komponirana na plesno postavitev in ne ples povsem izostren z glasbo. Ustvarjalni skupni stik med dvema solistoma se zgodi ob koncu predstave v obliki namišljenega koncerta, do tega stičnega trenutka pa tečejo njuni prihodi in odhodi, tako posamično kot skupno, ko vsak vstopa in izstopa s svoje strani odra, kjer tudi uprizarja svoj solistični izliv. Odnos v tem duetu je realen, tudi primeren času, je svojstven paralelni mimohod, mogoče nekoliko nenavadno postavljen, celo na glavo, vsaj sodeč po sceni plesalke in pianina, ali namišljen, kot je dobro odigrano koncentriranje dirigenta, ki je obenem skladatelj in instrumentalist, kar se hudomušno zapiše na zadnji strani gledališkega lista, ko se ustvarjalca napovedujeta kot avtorja predstave. Ko se na omenjeni strani naštevajo vse procesne vloge Leje Jurišič, ki je koreografinja, asistentka koreografije, koordinatorka (svojih plesnih) vaj, solistka, kot tudi plesni ansambel. Medtem ko je Milko Lazar avtor glasbe, preparirani klavir, dirigent, obenem tudi orkester v sestavi 1. violine, 2.violine, viole, violončela, kontrabasov ter preostalih inštrumentov, kot so pihala, trobila ter tolkala, tudi inšpektor orkestra, pa predsednik sindikata orkestra, arhivar in konzultant. K realizaciji predstave je pripomogla tudi Petra Veber kot scenografinja, kostumografinja, oblikovalka luči in fotografije, pa tehnični vodja Igor Remeta ter producent Žiga Predan, pesem v gledališkem listu pa prispeval Miklavž Komelj.
Ob vstopu v njun scenski prostor je videti v ozadju črn koncertni klavir, na drugi strani scene pa razvrščene stole z instrumenti ter notnimi stojali, ko plesna tla krasi barviti video posnetek angelskih, svetniških poslikav Michelangela Buonarrotija (1475−1564) v Sikstinski kapeli, ki je svetniškim obrazom začrtal prepoznavno človeško obliko, kot bi hotel reči tako zgoraj kot spodaj (in nasprotno), bil pa edinstveni mojster slikanja ter kipar, pač umetniški genij vseh znanih časov. Časa za ogledovanje scene je bilo kar dovolj, preden je v sceno vstopila plesalka, se tudi ulegla na svetniški talni sij ter mirno obležala, očitno v svojih poglobljenih predpripravah, ki pa so se žal tudi po nepotrebnem razvlekle; ko je po dolgi fazi mirovanja vstala, se priklonila ter odšla. Njeno uvodno dejanje je izzvenelo kot (pre)forsirana uvertura tišine pred nastopajočim performativnim koncertom instrumentalnega in gibalnega raziskovanja.
Skladatelj in multiinstrumentalist ali glasbeni multipraktik Milko Lazar je razvijal svojo tripartitno kompozicijo tako v vesoljnih tonih kot s tistimi oprijemljivo materializiranimi ter jih še elektronsko sodobno stimuliral. Njegova kompozicija izzveni kot klicaj času novodobne elektronske dekadence, ko na koncu svojo kompozicijsko realnost kar duhovito ter domiselno popestri s performativnim šovom kot dirigent in član nevidnega orkestra. Kot sestavni del dirigentovega nevidnega, vendar slišnega orkestra pa zavibrira tudi plesalka, ki precizno sledi dirigentski palici ter v pravšnjem trenutku takta kar muzikalično ugrizne v svoj čips, v ton rezkega presenečenja, ki se repetira, tudi zabava in tekne.
Prvi vhod plesalke, in to skupaj z glasbenikom, je njena fizična predstavitev gibkega telesa, saj je preverjena plesalka, ki glasbi sledi, njeno gibanje v tem dejanju pa predvsem fizično pospešeno, akrobatsko ter v presežkih moči in kondicije. Ob koncu dejanja pa sledi značilni poklon ter odhod obeh akterjev, predvsem individualistov, ki stojita vsak na svojem bregu osmišljenega dueta. Poklon ob vsakem izhodu je zaznano dejanje, ki se dogaja ob skupinskih plesnih strukturah ter glasbenih delih z več dejanji, ko po vsakem dejanju sledi poklon. Glasbenik in koreografinja sta se s pokloni ob vsakem izhodu domnevno soočala z razlikami ter vrednotami skupinskih umetniških projektov (napovedanih že v gledališkem listu) v nasprotju s solističnimi oziroma v tem primeru dueta, ko ustvarjalca in izvajalca nastopata v večmestnih vlogah svoje večdelne projektne izvedbe in so pokloni stalnica ob vsakem dejanju velikih predstav.
Performerka, plesalka in koreografinja Leja Jurišič je v svojem naslednjem solističnem izhodu poskrbela za izreden umetniški presežek, in to v poetičnem duetu na sceni z lesenim klavirjem, pianinom, ko se v dolgi večerni obleki ter s celim telesom lahkotno in gibko poigrava v igrivi ter slikoviti kompoziciji plesalke in pianina. Ko plesalka sklada in ustvarja klavirske zvoke s svojim telesom, ko tudi steče živa surrealistična poslikava njenega na glavo postavljenega telesa in obleka kot dolgo krilo prekrije glavo ter roke, postavljene na tla, njeni boki pa odslikavajo širino ramen, ko noge dajejo videz dolgih rok in nožni prsti igrivo zazvenijo po tipkah klavirja; je neposredni duet plesalke in instrumenta. Je poglobljen, dorečen ter kompozicijsko skladen duet, tudi odlična in pogumna poslikava v prekucnjeni zabavni obliki ‘tako zgoraj kot spodaj’.
Leja Jurišič je plesalka in koreografinja, še posebej strastna ter neposredna v svojih performativnih izvedbah, ki je v duetu Skupaj in z igralcem Markom Mandičem postala prejemnica letošnje Borštnikove nagrade ter nagrade Ksenija Hribar. Milko Lazar je skladatelj in glasbenik, ki deluje na področju sodobne komponirane ter jazzovske glasbe. Za svoje mednarodno razpoznavno ustvarjanje pa prejel več nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada 2005 in Župančičevo nagrado 2010.
Duet De Facto v izvedbi in soustvarjanju Leje Jurišič in Milka Lazarja je zanimiv projekt, ki kar nazorno poslika paralelni čas novodobnih osamitev, ko se še da zaznati ustvarjalno sosledje ter možno umetniško skladje.