12. festival Bobri se je gradil na sodobni tehnologiji, vsebinsko pa povezoval z znanostjo in umetnostjo
Po treh tednih kulturnega živ-žava (18. 1.−8. 2.) in umetniške vzgoje mladih se poslavlja naš največji vzgojno uprizoritveni festival Bobri, ki je pomagal bobrom in bobrovkam, tudi staršem, vzgojiteljem ter radovednim obiskovalcem pričarati fantastičen bobrov svet, dejaven svet umetnosti, znanosti in vzgoje.
Letos je bil to po vrsti 12. festival Bobri, ki se je gradil na sodobni tehnologiji, vsebinsko pa povezoval z znanostjo in umetnostjo. V dopoldanskem času je bil rezerviran za predšolske in šolske skupine, popoldan pa odprt za vse, ki jim je uspelo priti do kart. Karte so se tako kot vsa ta leta brezplačno delile za javnost, le podvizati se je bilo treba in napotiti v Festivalno dvorano Ljubljana letošnjega 11. januarja med 11. in 16. uro. Karte za otroške predstave so bile nemudoma razdeljene, za mladinske pa se je tudi pozneje še kaj našlo, dvorane pa vseskozi zasedene.
Prirediteljica festivala je Mestna občina Ljubljana (Mol), izvršni producent pa Slovensko mladinsko gledališče ter koproducent Kinodvor. In so se festivalski Bobri dogajali na različnih prizoriščih Ljubljane, tudi v Domžalah ter Sežani. Na novo pa se povezovali še z gosti izven naših meja, ko so na bobrovem odru gostovali Avstrijci ter Nizozemci, bil pa slišen tudi koncert ukrajinske skupine Dakh Daughters. V obširnem Bobrovem katalogu (50 strani) je temeljito predstavljen program po dnevih in urah, s priporočilom za ogled predstav glede na starost obiskovalcev, dobrodošel pa tudi delovni zvezek Bobrov dnevnik, in so vsi obiskovalci prejeli Knjižico – raziskovalko svetovne umetnosti in znanosti. V program so bile uvrščene tudi predstave z rednih programov minulih sezon, ko je sedeminsedemdeset producentov pripravilo sto triinštirideset dogodkov ter se beleži in se beleži več kot štirinajst tisoč obiskovalcev, ki so sledili umetniškim dogodkom s področja filma, knjige, plesa, glasbe, gledališča in delavnic.
Čas festivala so bogatili še številni dogodki, ko so v Mestni knjižnici Ljubljana pripravili seznam kakovostnih knjig o letošnji festivalski temi, v Vodnikovi domačiji Šiška pa znova postavili Bobrovo knjižno polico. In je že petič tekel projekt Bobrove mlade oči, ki je otrokom ljubljanskih šol (OŠ Ketteja in Murna, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Riharda Jakopiča) omogočil, da so festival spremljali kot kritiki, novinarji, snemalci in sodelujoči na prireditvah. Tudi je v okviru 12. Bobrov prvega februarja steklo prvo strokovno srečanje s starši na temo o pomembnosti izbire kulturnih vsebin, primernih starostni skupini otrok, vodila pa ga psihologinja Martina Peštaj. In so se Bobri znova pridružili mednarodnemu projektu Small size dnevi – Malčki v gledališču, ko se je 31. januarja in 2. februarja dogajalo ter uprizarjalo po vsem svetu prav za najmlajše.
Kaj pa je ponujal programski sklop s področja plesne umetnosti?
Na sporedu se je zvrstilo šest plesnih projektov: Od kapljice do oceana; OHO; Črta, vijuga, zid; Ctrl.Shift.Esc; Sinovi; Panove piščali in papirologija; Pozor hud ples 3.
Od Kapljice do oceana (Hiša otrok in umetnosti, 2018) je interaktivna plesna predstava, namenjena najmlajšim, nastala po konceptu avtoric: Tine Rozman, Mojce Špik in Ajde Tomažin – koreografija ter likovna zasnova, ko se otroke spodbuja k igri in k ustvarjalnem gibanju. Plesna predstava avtorice in koreografinje Natalije Manojlović Varge Ctrl.Schift.Esc (PTL, 2019) pa aktualno osvetli čas interneta, tudi pedagoško pouči o njegovi vabljivi ter realni podobi (ob izvedbi in soustvarjanju Barbare Kanc, Katerine Barbare Kavčič Popič in Aje Zupanec). Obe omenjeni predstavi sta bili že predstavljeni na našem portalu.
Gibalno zvočna instalacija Črta vijuga, zid se je dogajala v Muzeju sodobne umetnosti Ljubljana ob izvedbi avtorjev: Snježane Premuš, Luke Škofa in Boštjana Perovška, ko se skupaj z otroki ustvarjalno vstopa v svet črt, vijug in zvoka ter se gradijo zidovi. Predstava Pozor hud ples 3 (KC Španski borci, 2019) je namenjena tako mladostnikom kot širšemu občinstvu z namenom približati sodobni ples v odličnosti izvedbe profesionalne skupine EN-KNAP Group, v produkciji Zavoda EN-KNAP. Na velikem odru KC Španski borci pa je domiselno, tudi prav prisrčno nasmejala ter vedrila otroško fantazijo (5–10 let) plesna predstava OHO v izvedbi plesnega dueta ter avtorjev: Kristine Aleksove & Loupa Abramovicija, v režiji Bojana Jablanovca, ob avtorski glasbi Andreja Fona ter v izvedbi glasbenega terceta v sestavi: A. Fon, Jure Boršič in Gal Furlan (produkcija Zavod EN-KNAP). Kratke hudomušne domislice se v stilu napihovanja ter izpihovanja neposredno gradijo na sceni, ne le v napihovanju dveh balonov ob začetku ter med vhodom gledalcev, ampak v fizičnem – gibalnem pomenu rasti in padanja, tudi v zabavnem spektru osebnega, predvsem pa v izvrstni izvedbi dveh gibkih plesnih teles, dveh sodobnih plesnih klovnov. Ko mimika, geste ter visoki plesni toni klovna in klovnese v duetu z glasbo in v scenski svetlobi Leona Curka na novo zdramijo, nasmejejo ter navdušijo, pa ne le najmlajših, ampak tudi njihove resne spremljevalce.
Gostovanje nizozemske plesne predstave Panove piščali in papirologija (starost 12+) je steklo v sodelovanju z zavodom EN-KNAP in Emanat, predstava pa izbrana v letu 2019 med top 20 mednarodne mreže Aerowaves. Koreografinja in plesalka Ingrid Berger Myhre in skladatelj ter glasbenik Lasse Passage v igrivem duetu plesa in glasbe neposredno soočata razmerje profesionalnega ter priučenega, ko si izmenjujeta vloge kot plesalca, pevca in kitarista, tudi zabavno ter svobodno posežeta v koreografsko in kompozicijsko izvedbo. Naslov pa vabi k razmisleku, ko Panove piščali namigujejo na igrivost glasbeno-plesne izvedbe, papirologija pa je gotovo manj zaželena, vendar zahtevana birokratska notacija; obe obliki pa nujno prisotni tudi za izvedbo glasbeno-plesne predstave.
Plesni Teater Ljubljana (PTL) je bil leta 2018 eden od ustanoviteljev mednarodne plesne mreže Generator, v katero so vključeni producenti plesnih predstav za otroke Avstrije, Italije, Srbije in Hrvaške, ko v povezavi s šolami in vrtci organizirajo tudi otroške delavnice – LAB. Namen mreže je širjenje znanja in raziskovanja na področju odrskega izraza, koreografije in pedagogike. In je tako v povezavi s PTL prišlo do gostovanja avstrijske družinske sage Sinovi na odru Stare mestne elektrarne v produkciji VRUM Hrvaška, ob podpori Dschungel Wien, hrvaškega festivala Kliker in Avstrijskega kulturnega foruma Ljubljana.
Plesno-glasbena uprizoritev Sinovi beleži odnos med sinom in očetom, ki ga živo tudi v resnici oblikujeta sin Jaša in oče Till Frühwald, ko se na sceni pristno skrivata, igrata, odkrivata skoke in letenja, tudi veselo razmetavata nametano plastiko, vse dokler se na sceni ne pojavi dedek (glasbenik Georg “Guru“ Hübner), ko se igrivost nenadoma podredi avtoriteti. V režiji in koreografiji Sanje Tropp Frühwald pa se v predstavi zaiskri vprašanje o odraščanju, ko sin in oče oblikujeta medsebojne odnose. Na odru se moška veja družine zabava ob petju in muziciranju, celo se odkrito pogovarja o medsebojnih odnosih in se nižejo spomini na očetovo avtoriteto v dobri dramski ter scenski zasnovi (dramatug Cornelius Edlefsen, luč Dina Marijanović), ko 50 minut uprizoritve tudi prehitro mine.
Otvoritvena predstava 12. festivala Bobri je stekla v soboto, 18.januarja, na odru Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) z družinskim muzikalom Obuti maček, ki je v režiji Vita Tauferja tudi zaživel na tem istem odru. Bobri pa so svoj letošnji pohod končali na kulturni praznik v soboto, 8. februarja, s premiero predstave Nebo nad menoj režiserja Tina Grabnerja v Centru urbane kulture Kino Šiška.
Predstavo je podprla tudi Univerza Ljubljana v okviru praznovanja svoje 100. obletnice, v želji, da se že zarana krepi stik znanosti in umetnosti tudi zunaj akademskih krogov. Pri predstavi sta sodelovali tudi akademija za likovne umetnosti in oblikovanje ter fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.
In se je pred šolskimi zimskimi počitnicami uspešno končal letošnji ljubljanski festival kulturno-umetniške vzgoje Bobri, namenjen mladim in najmlajšim; in ko nastopi zaključek ali konec, potem se lahko že vzklika novemu začetku, torej novi 13. festivalski ediciji Bobri 2021.
