Anja Pritekelj. Po štirih letih plesanja v Nemčiji sem definitivno pridobila odraslost, skrb zase in druge, trdo delo, vztrajnost, nova znanja!

Anja Pritekelj in Mika Tatarkin (foto: osebni arhiv)

Anja Pritekelj je z bratom Matejem dolga leta plesala za Slovenijo, nazadnje nekaj časa z Juretom Bergantom, nato se je odločila prestopiti med nemške plesne tekmovalke; s partnerjem Miko Tatarkinom želita osvojiti naslov državnega nemškega prvaka v kombinaciji.

Draga Anja, pozdravljena. Gledam arhiv in najin zadnji intervju je bil skoraj pred štirimi leti, ko si se preselila v Nemčijo. Zdaj je Nemčija tvoj drugi dom, kajne? Se ti zdi obdobje štirih let dolgo ali kratko ?
Ta štiri leta so minila zelo hitro, sploh ne morem verjeti. Imam občutek, da sem se enkrat obrnila. Po drugi strani pa menim, da je to tudi dolgo obdobje, če gledaš z vidika ciljev, želja.

Anja in Matej Pritekelj leta 2015 na državnem prvenstvu v latinu (foto: Marko Mesec)

Kaj vse se je dogajalo v teh štirih frankfurtskih letih (če si seveda še v Frankfurtu). Spomni nas na tiste odlične dneve in stanja ter tiste malo manj bleščeče. Kaj je najbolje v Nemčiji in kaj malo manj?
Sem še v Frankfurtu, v malo lepšem in večjem stanovanju kot pred štirimi leti. Težko je reči, kaj je bolje, mislim, da ima vsak človek svojo izkušnjo, svoje mnenje. In Nemčija je velika država, vsaka regija ima drugačen sistem. Kar je v moji slabo, je to, da nimamo podmladka, spet v drugih regijah imajo ravno to. Pri nas mi je všeč, da zveza občasno povabi dobre trenerje in to delno tudi financira. V Nemčiji ima človek veliko možnosti, samo odločiti se moraš in to izpeljati. Kar me pa malo žalosti, je to, da težko najdeš nove kolege, prijatelje, zaupnike. O tem sem se pogovarjala z nekaj tujci plesalci in vsi so enakega mnenja.

Z Miko Tatarkinom na Dunaju


Je bila odločitev za odhod v Nemčijo in posledično, da tekmuješ pod nemško zastavo, pravilna?
Ja, definitivno.
Kaj si največ pridobila, na kaj si najbolj ponosna, da si dosegla?
Pridobila sem definitivno odraslost, skrb zase in druge, trdo delo, vztrajnost, nova znanja. Ponosna sem na to, da tudi v težkih časih ne obupava in slediva ciljem naprej.

(foto: vstudio.photos)

Ne moreva mimo letošnjega leta, ko nas vse zaznamuje korona. Kako sta jo doživljala vidva s tvojim soplesalcem in partnerjem Miko Tatarkinom? Kako sta trenirala, kako sta si organizirala dan, kaj je bilo najlažje in kaj najhuje?
Moram bit iskrena, meni je korona na začetku dobro dela. Delala sva prek zooma iz svojega stanovanja, in tako sva imela v bistvu več časa in ni se nama bilo treba voziti. Po navadi narediva okoli 3000 kilometrov na mesec z avtom. Imela sva to srečo, da sva ‘naletela’ na nov klub, ki nama je dovolil uporabljati prostore, tako da sva vso korono v bistvu trenirala. Končno sva se lahko posvetila standardu. Latin sva za kratek čas potisnila malo na stran. Šla sva na dva kratka dopusta in se začela pripravljati na državno v desetih plesih, ki je bilo prestavljeno, ampak pred dvema tednoma žal odpovedano. Jaz osebno sem se posvetila fitnesu in kuhanju (smeh). Težko je bilo videti, kako ljudje izgubljajo motivacijo, veliko parov se je razšlo. Midva sva v tem času pridobila sodniško licenco C. Kar nama je bilo najmanj všeč, so bila nakupovanja hrane in podobnega.
Kakšen pa je bil načrt ltega leta, kaj od tega se je uresničilo in česa nista udejanjila?
Načrt tega leta je bil končno zmagati na državnem prvenstvu v desetih plesih, žal tega ne bova mogla udejanjiti. Želela sva izboljšati svoj standard in to nama je uspelo. In manjše malenkosti, ki jih bom zadržala zase.

Predvidevam, da je tvoja želja še vedno biti plesalka tekmovalka, a prepričana sem, da tudi veliko poučuješ. Si razpeta med plesom in poučevanjem ali se to uspešno dopolnjuje?
V bistvu poučujem trenutno samo družabni ples in otroške plese, to mi trenutno zadostuje, mi je všeč in s tem ne porabim tako veliko energije. Tako da sem zadovoljna, kako gresta trenutno delo in moj ples z roko v roki.
So se ti izpolnile želje iz mladosti ali je še kaj takšnega, ki mora priti še na vrsto? Zaključek študija, mogoče?
Ja, definitivno zaključek študija. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi to verjetno malo drugače izpeljala, ampak moja pot je pač taka, kot je. Razmišljam, da bi v prihodnjem letu naredila izobraževanje na področju fizioterapije.

Kaj pa misel na družino? Je prisotna?
Vsekakor. Preden sem odšla, sem razmišljala o tem in še vedno. Mislim, da v tem trenutku še nisem tako daleč, si pa definitivno nekega dne želim družino.
Prepričana sem, da spremljaš tudi dogajanje na slovenski plesni tekmovalni sceni ali pač ne? Kaj meniš, se je kaj spremenilo oz. kakšen je pogled nanjo s tvoje distance?
Po pravici povedano, spremljam svoje nekdanje kolege, njihove rezultate in napredek, vse ostalo me ne zanima tako močno. Se pri nas toliko dogaja, da komaj sledim.
Koga in kaj najbolj pogrešaš od doma?
Definitivno mami, atija in brata Mateja; pogosto se slišimo prek zooma. In pa svoji dve najboljši prijateljici.

(foto: Marko Mesec)

Kaj želiš sebi, vama in vsem plesnim kolegom v letu 2021?
Želim nam, da bi vsi lahko spet tekmovali, naprej plesali in v miru delali. Preprosto. Kar pa je najpomembneje, je zdravje, in to želim vsem ljudem na tem svetu.
Hvala za tvoje odgovore, ostani zdrava in vesela!