Draga Anja, pred vami je odgovoren datum, lepa okrogla obletnica, saj Rožanci praznujete 70 let obstoja. Kako si si zamislila slavnostni koncert, ki si ga naslovila Sem., kdo vse bo nastopil, koga boste počastili?
Osrednji dogodek, okrog katerega se vrti celotno dogajanje počastitve 70. obletnice delovanja Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc, predstavlja celovečerna plesno-glasbena predstava Sem. Slavnostni večer bomo 27. aprila 2019 izvedli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Na odru bodo nastopile vse tri generacije plesalcev in glasbenikov, ki delujejo v skupini. Skupaj bomo v predstavi Sem. simbolično zaobjeli častitljivo dobo zelo ustvarjalnega delovanja skupine, navsezadnje sta ravno glasba in ples tisti nam najbližji element, s katerim se lahko poklonimo tako dolgoletnemu delu vseh plesnih generacij kot tudi vedno širšemu folklornemu občinstvu, ki nas spremlja. Predstava Sem. ima zaradi simbolične obletnice večplastno zasnovo. Osnovo predstavljata števili 7 in 0. Predstava ima tako 7 delov predstave (te je ustvarilo 7 koreografov), ki so v rdečo nit zaradi števila 0 med seboj vsebinsko povezani s simboliko kroga, kroženja, cikličnosti. Ravno ta cikličnost nas spominja na cikel življenja, leta, obstoja, zato predstava nosi naslov Sem.
"To pa je precej eksistencialistična, filozofska tema," včasih rečejo ljudje. Pravzaprav je tema precej domača vsem gledalcem, le da tokratni naslov nosi več pomenov. Letošnja novost našega ustvarjalnega opusa je tudi ta, da sva zasnovo predstave oblikovala skupaj z uveljavljenim režiserjem Janom Bilodjeričem, kar celotni predstavi in koreografsko-interpretativnemu delu sedmih različnih koreografov daje dodatno umetniško razsežnost.
Tudi Gallusova dvorana je poseben prostor, kajne? Kako ga boš izkoristila?
Res je, Gallusova dvorana je za celovečerno folklorno predstavo nadvse imeniten prostor. Velik oder koreografom in plesalcem omogoča veliko plesnega prostora, vsem sodelujočim (predvsem piar ekipi) pa predstavlja dodaten izziv, da do predstave razprodamo vse sedeže. Popolnoma se zavedam privilegija, ki ga imamo kot ena večjih in bolj uveljavljenih folklornih skupin v Sloveniji, saj je izvedba tako velikega projekta večini skupin zgolj nedosegljiva želja. A se začetnemu ustvarjalnemu navdušenju in vsem velikim željam okrog čim boljše umetniške nadgradnje z raznimi avdio-vizualnimi elementi, lučmi, scenografijo in čem podobnih kaj hitro naredi konec, saj je finančna zmožnost še tako dobre folklorne skupine zaradi ‘zgolj ljubiteljske narave’ (!!!) čisto premajhna za nepredstavljive cene uporabe dvorane.
Nekatere folklorne skupine, med njimi tudi FS Tine Rožanc, že vrsto let dokazujejo, da njihovi programi po obsegu vloženega dela in kakovosti daleč presegajo mejo zgolj ljubiteljske dejavnosti, a zaradi finančne podhranjenosti ne morejo izpeljati projektov v takem obsegu, kot si to lahko privoščijo druge odrske dejavnosti.
Je 70 let dolga ali kratka doba, kako o njej razmišljaš in koliko let si že del nje?
Za folklorno skupino je 70 let zavidljiva doba. Zamenjalo se je veliko plesnih generacij, ki so v vseh teh letih ustvarjale raznolike programe in se z njimi uveljavile tudi izven Slovenije. Tako na folklornih turnejah po tujini še danes srečujemo ljudi, ki jim je ime Folklorna skupina Tine Rožanc znano, tudi častito, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije in seveda tudi doma, kar pomeni, da je bilo teh sedemdeset let zelo uspešnih, v katerih se je veliko naredilo in zgodilo, je obletnica, ki jo je vredno posebej počastiti kot zahvalo prejšnjim generacijam in kot praznovanje sedanje generacije, ki to delo nadaljuje in nadgrajuje po svoje. Čeprav po svojih letih spadam v starostno povprečje plesalcev vodilne skupine, sem del rožanske zgodbe iz sredine svojih srednješolskih let, če sem prav preračunala, letos teče osmo leto. Všeč so mi okrogle obletnice, morda mi uspeta še vsaj dve sezoni.
Kdo ste FS Tine Rožanc, skupina, ki se razlikuje od drugih, po čem?
Folklorno skupino ŽKUD Tine Rožanc danes sestavljajo tri starostne skupine plesalcev (otroška, vodilna in veteranska skupina), ki so vsaka zase zelo številčne, prav tako raznoliki glasbeni sestavi ter posamezniki, ki v skupini delujejo kot organizacijska ali tehnična ekipa. Velik poudarek dajemo medgeneracijskemu sodelovanju, veliko si pomagamo med sabo. Znotraj posameznih skupin redno vadimo dvakrat na teden, zaradi številnih nastopov, predstav, tekmovanj in intenzivnih vikendov pa smo pravzaprav ves čas skupaj, pogosto bi lahko rekli, da je Rožanc naš drugi dom, rožanci pa naša družina no. 2. Veliko delamo, znani smo predvsem po tem, da se dobro razumemo, da se nas povsod ‘dobro sliši’, če pa se tudi malo pošalim, sem nazadnje izvedela, da smo znani kot skupina, ki vedno sebi in ljudem okrog sebe po nastopu priredi nepozabno zabavo. Na zadnji turneji na Portugalskem nam je sredi festivala odpadel večerni nastop, cela skupina je ‘pljunila v roke’ in vsem udeležencem priredila spontani večer s ‘tradicionalno poroko’ (z lažnimi nevestami, žaganjem šrange in metanjem šopka). Portugalski in indijski plesalci je še danes ne morejo pozabiti.
Je umetniško vodenje takšne skupine izziv? In zakaj?
Umetniško vodenje ene največjih folklornih skupin v Sloveniji je zelo častna in obenem garaška naloga. Poleg idejnega snovanja in koreografiranja se umetniški vodja v veliki meri ukvarja z organizacijo vaj, pripravo programov, dokumentacije, poročil, manevriranjem med plesalci, glasbeniki, kostumografi, tehnično ekipo in naročniki nastopov, ob izpeljavi enega projekta pa mora biti v mislih že pri drugih projektih, ki skupino čakajo v prihodnje. Tudi delo umetniške vodje daleč presega zgolj prostočasno udejstvovanje, kar konkretno pomeni več ur dela vsak dan.
Na kaj si najbolj ponosna v teh 70 letih delovanja in v zadnjih dveh, ko si ti prevzela vodenje?
Zapuščina dela, ki je nastala v letih zelo uspešnega delovanja skupine, s sabo prinaša veliko odgovornost. Trudimo se, da nadaljujemo in na svoj način nadgrajujemo rožansko zgodbo. Kot nekdanja plesalka in zdajšnja koreografinja ter umetniška vodja (za zadnje zdaj teče drugo leto) sem ponosna na vse velike dosežke skupine, npr. vsakoletne uvrstitve v sam vrh folklornih skupin v Sloveniji, na vsakoletne odmevne predstave v Cankarjevem domu, na to, da nas širša kulturna javnost priznava kot skupino, ki izvaja kakovosten folklorni program, obenem pa sem najbolj ponosna, da kot skupina delujemo homogeno.
Kakšni izzivi vas še čakajo?
Po predstavi Sem. nas čaka kar nekaj večjih nastopov po Sloveniji, še vedno čakamo rezultate in držimo pesti za uvrstitev na državno srečanje/tekmovanje folklornih skupin, poleti bomo odpotovali na turnejo v tujino, jeseni pa se začne nova rožanska sezona, s katero bomo obeležili 100. obletnico Železničarsko kulturno-umetniškega društva, znotraj katerega delujemo. Še ena obletnica, še eno snovanje novih programov, še ena zelo delovna sezona.
Zakaj naj si gledalci pridejo ogledat vašo predstavo?
Razlogov za ogled predstave je zelo veliko. Osrednji snovalci predstave Sem. so mladi folklorni koreografi, glasbeniki in kostumografi, ki so predstavo v celoti na novo pripravili v sodelovanju z režiserjem Janom Bilodjeričem. Večplastnost predstave bo vsakemu od gledalcev postregla svojevrstno izkustvo. Tematika, ki je v celovečerni predstavi naslovljena, je gotovo svojstvena v slovenski folklorni dejavnosti, značilne umetniške zvrsti, ki so v folklorni dejavnosti že utečena praksa, pa bodo obogatene z igro svetlobe in zvoka. Posebno vrednost je v slavnostni predstavi Sem. prepoznal tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je skupini podelil častno pokroviteljstvo nad projektom.
