Ana Ekart. Težko bi rekla, da se žrtvujem. Počnem to, kar me neizmerno veseli.

Ana Ekart s soplesalcem Vincenzom Chianesejem

Pogovor s plesalko latinskoameriških in standardnih plesov, ki živi v Italiji, a pleše za Slovenijo.

Draga Ana, pozdravljena. Kje te je naša Parada plesa ujela v teh koronskih časih? Si v Sloveniji ali v Italiji?
Pozdravljena, Barbra, trenutno sem v Italiji, kjer treningi še vedno potekajo po načrtu. Kot kaže, bom drugi val korone preživela kar tu. Sva pa bila z Vincenzom tri mesece v Sloveniji ob prvem valu. Odlično sva se organizirala in trenirala praktično nemoteno. Za vse je bilo poskrbljeno: dvorano, fitnes, študij na daljavo … Pogrešala sva seveda tekmovanja, drugače pa se ne moreva pritoževati.
Kje pa je pravzaprav tvoj dom ali imaš kar dva?
Drži, da sem večino časa v Italiji, vendar bo zame dom vedno v Sloveniji.

Mlada Ana (foto: Marko Mesec)

Kaj botruje takšni odločitvi, da ‘spakiraš’ kovčke in greš po poti svojih ambicij? So pri tem leta pomembna? Si bila stara 18 let, ko si odšla ali več?
Italija se je kar zgodila, nenačrtovano. Najprej sem šla za en teden, ga podaljšala še za enega in tako naprej … Ko sva začela trenirati, sem bila stara 19 let. Sploh se mi ne zdi, da sem v Italiji že skoraj leto in pol.

Z nekdanjim plesalcem Ivanom Jarnecem sta bila devetkratna državna prvaka

Lani junija sta s tvojim nekdanjim soplesalcem Ivanom Jarnecem za naš portal dejala po državnem v latinu, da sta si vzela čas za premislek, toda potem se z novo sezono nista skupaj vrnila na plesni parket. Ti si takoj našla novega plesalca; osveži nam, prosim, spomin, kako je prišlo do tvojega partnerstva z Vincenzom Chianesejem, s katerim plešeta dobro leto dni?
Po državnem in svetovnem prvenstvu se je Ivan, odločil, da bo končal svojo tekmovalno plesno pot. Njegovo odločitev sem spoštovala in na nek način razumela. Skupaj sva preživela krasno obdobje in dosegla nekaj odličnih rezultatov ( devetkrat naslov državnih prvakov, dve polfinalni uvrstitvi na svetovnih prvenstvih …). Sama sem bila seveda odločena, da želim nadaljevati plesno pot. Najprej sem naredila vse izpite na fakulteti, nato si privoščila nepozabne počitnice in nameravala v septembru aktivno iskati plesalca. Konec julija mi je Zoran Plohl povedal, da Vincenzo išče plesalko, za kar sem mu zelo hvaležna. Ker sem vedela za Vincenzove vrhunske rezultate v mlajših kategorijah (drugo in tretje mesto na svetovnih prvenstvih), sem se dogovorila za ‘probo’. V trenutku sva se ujela, kar je potrdil tudi njegov trener Paolo Bosco. Od takrat sem praktično kar v Italiji.

Na letošnjem državnem prvenstvu v standardu (foto: Marko Mesec)

Plešeta za Slovenijo, a živiš in študiraš v Bologni. Malo sem pozabila tudi, kaj študiraš. Opiši nam en takšen svoj italijanski dan, kje živiš, kaj pogrešaš od doma, česa ne pogrešaš …?
Skupaj s trenerji smo se odločili, da bova za zdaj tekmovala za Slovenijo. Pleševa za Plesni klub Salsero pri Alenki in Branku Bohak. Živim v Molinelli blizu Bologne, skupaj z Vicenzom in Oracijem. Trenirava praktično vsak dan. Začneva zjutraj, včasih že zelo zgodaj ob šestih, narediva premor za kosilo, ponavadi nadaljujeva tudi popoldan, če nisem na ‘faksu’. Študiram specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Vpisala sem se v tretji letnik, za zdaj redno izpolnjujem študijske obveznosti. Seveda mi je zdaj, ko je vse na daljavo, bistveno lažje. V drugem letniku je bilo res zelo naporno. Čeprav imam status športnice in imajo na pedagoški fakulteti razumevanje do športnikov, sem zelo pogosto hodila na vaje v Ljubljano. Čeprav imam v Molinelli ogromno novih prijateljev, pogrešam te iz Slovenije in seveda domače. Glede na to, da je Italija zelo lepa država, si domači večkrat omislijo kakšen podaljšan vikend pri meni, tako da nimam prevelikega domotožja. Obiskov sem vedno zelo vesela.

(foto: Lo Piccolo Massimo)


Kakšna je razlika v treningih v Italiji in pri nas? Kaj je plus in kaj mogoče minus, če je sploh kakšen?
Težko si predstavljam, da bi kje lahko imela boljše pogoje za trening. Na voljo so mi najboljši trenerji, nekdanji svetovni prvaki. Treniramo skupaj z aktualnimi svetovnimi prvaki, kar mi daje tudi ogromno motivacije. Vsak teden sva tudi na Dance Sport Institute, kjer opravljamo tudi izpite. Sem prihajajo trenerji in plesalci z vsega sveta. Na voljo imamo tudi kondicijskega trenerja, fizioterapevta, jogo …
Je Italija še vedno meka športnega plesa kot nekoč?
Seveda. V Molinello pridejo pari in trenerji z vsega sveta. Zaradi nastale covid situacije jih je zdaj nekoliko manj.

Na letošnjem državnem v latinu (foto: Marko Mesec)

Plešeta pa oba plesna stila, latin in standard. Je takšna odločitev namenska ali se še odločata, da se specializirata ali ostajata kombinatorca?
Absolutno sva kombinatorca. Zelo težko bi se odpovedala latinu ali standardu (kateri disciplini). To sem imela v mislih, že ko sem iskala plesalca. Imela sem nekaj ponudb za samo latin ali standard, vendar nikoli nisem razmišljala, da bi plesala samo eno plesno disciplino.
Korona je zaznamovala to leto. Kaj je tebi naredilo največji pečat tega leta, kako si doživljala korono, saj je bila Italija in je še ena od bolj okuženih držav?
Ko so se konec februarja pojavili prvi primeri korone v Italiji, sva bila ravno na tekmi v Pratu blizu Firenc. Od začetka stvari nismo jemali resno. Ko smo ugotovili, da je bil odpovedan beneški festival, smo se na podlagi te informacije odločili, da gremo po tekmi kar v Slovenijo. Nameravala sva ostati v Sloveniji za kratek čas, nato sva ostala tri mesece. Tako sva razmere v Italiji opazovala od daleč. Vincenzo prihaja iz Neaplja, ki se ga je prvi val izognil. Izognil se je tudi Molinelle, vendar so bili treningi odpovedani. Na nek način sem bila zadovoljna, ker sem bila doma, kar je drugače to redko razkošje. Seveda zelo pogrešam tekmovanja in upam, da se stvari čim prej normalizirajo.


Si postala že prava Italijanka, ki naredi odlične špagete?
Testenine imamo res pogosto na jedilniku in k sreči jih imam zelo rada, še raje pa si privoščim kakšen dober kapučino. Predvsem pa sem se naučila kar nekaj italijanščine. V to sta me prisilila moja ‘cimra’, ki sta imela obdobja, ko sta se z mano pogovarjala samo italijansko. Vedela sta, da bom italijanščino potrebovala, če bom želela poučevati. To mi je prišlo prav že letos poleti, ko sva poučevala otroke, in zdaj jeseni, ko poučujeva odrasle pare.

(foto: Marko Mesec)


Vsekakor pa sem prepričana, da te italijanska moda ne pusti hladne. Sodeč po tvojih plesnih oblekah, ki so sicer vedno bile unikatne. Kako doživljaš modo in kdo je zdaj oblikovalec tvojih oblek?
Od mojih prvih plesnih korakov je za mojo garderobo ‘skrbela’ Sasha Pust, s katero sva se odlično ujeli. Zdaj sodelujem s Paulo George, s katero imam sklenjeno sponzorsko pogodbo. Vedno se uskladiva glede zamisli in materialov, poskrbi pa tudi za moje trening obleke.

Ne vem, če sta z Vincenzom par tudi zasebno, nam razkriješ še to plat? Oziroma kdo je tvoj partner v življenju izven plesnega parketa, če obstaja, seveda?
Treniram, študiram, poučujem, plesu se posvečam 100-odstotno … Naj ostane še kaj za drugič (smeh).
Ana, kaj je glavni cilj v tvojem življenju, kaj in kako ga doseči – ne glede na to, ali je to ples, ali izobrazba, ali poklic?
Trenutno je moj glavni cilj napredovati v plesu in verjamem, da bodo s tem prišli tudi rezultati. Moč valov je v njihovi vztrajnosti. Vincenzo je zelo ambiciozen plesni partner z jasnimi cilji, priti čim višje na svetovni lestvici. Veseli me tudi študij specialne in rehabilitacijske pedagogike. Verjamem, da je to odlična kombinacija.
Kaj si za dosego tega cilja pripravljena žrtvovati?
Težko bi rekla, da se žrtvujem. Počnem to, kar me neizmerno veseli.


Koliko in v čem si se spremenila od dneva, ko si zapustila svoj dom, pa do danes?
Mislim, da se nisem spremenila. Postala sem samo bolj samostojna, organizirana in odločna.
Kaj želiš sebi in kaj svojim plesnim kolegom v letu 2021, ki prihaja?
Zdaj si samo želim, da se zadeve čim prej umirijo. Želim si, da se nam življenje vrne v ustaljene tirnice in da čim bolje prebrodimo obdobje korone. Vsi pa si želimo, da se čim prej vidimo na tekmi.
Upam, da se vidimo mogoče decembra, če ujamemo še državno prvenstvo v kombinaciji, drugače pa naj ti bo leto 2021 naklonjeno, kolikor se le da. Hvala in ostani zdrava!