Zaljubljena sem v Ameriko in country line ples

Urša, pozdravljena. Za uvod v intervju se, prosim, predstavi našim bralkam in bralcem kot oseba ter kot plesalka. Kdo si, Urša Vrbančič? Od kod prihajaš in kam si namenjena?
Sem kar iz Ljubljane, izpod Šmarne gore. Namenjena samo naprej in navzgor, nazaj se ne splača.
Za vse tiste, ki bodo danes prvič brali o tebi, prosim, razloži, kako te je življenje pripeljalo do country line plesa in zakaj ravno ta plesna zvrst?
Kot najstnica sem plesala show dance, ples oz.šport pa ostaja stalnica v mojem življenju. Pozneje sem iskala plesno zvrst, ki bo primerna in netekmovalno usmerjena, ker je z leti odšlo tudi precej gibčnosti. Sem pa popolnoma zaljubljena v Ameriko in v vse, kar je povezano z njihovo zgodovino in kulturo, posledično seveda mi je bil vedno všeč country stil oblačenja in njihovi plesni "žuri" v skednjih. Dokler pa dejansko nisem obula pravih škornjev in prvič doživela line dance, sploh nisem vedela, koliko sem dejansko v duši rojena za to zvrst. To je to. To sem jaz.

Ples pa kljub temu ni bil edina okupacija tvojih mladih dni. Si namreč maskerka, kajne? Zakaj takšna dopolnilna dejavnost, če se malo pošalim?
Tako kot sem že prej omenila, mi ukvarjanje z športom veliko pomeni, če je pa to ples, potem je pa še toliko lepše.
Sodite pod plesno organizacijo Wild West, a ustanavljate lastno skupino, imenovano Lost in Texas. Predstavite se nam v vsem svojem blišču.
Izhajamo iz plesne skupine Wild West country line dance, ki trenutno deluje na Gorenjskem in v Ljubljani pod vodstvom našega trenerja Davida Prestorja. Z njim treniramo še vedno enkrat tedensko. Želja po nadgradnji plesnega znanja in večji ambicioznosti nas je osem soplesalcev pripeljala na pot, imenovano Lost in Texas. Moram povedati, da nas je par pred nekaj leti združila zgolj želja po plesu, gibanju in druženju, vendar ker nas večina le izhaja iz različnih plesnih zvrsti, smo v danem trenutku začutili, da to ne bo samo za kratek čas, ampak da si želimo več in več.
Kako popularen oz. prepoznaven je country line dance pri nas in kaj si želite doseči s skupino?
Naš cilj je slediti svetovnim country line dance koreografom in Sloveniji pokazati atraktivnost ter višjo raven tega plesa.
Kako slovenski gledalci doživljamo to plesno zvrst?
Vedno z navdušenjem in kančkom presenečenja, da tako dobra zadeva v Sloveniji sploh obstaja.
Zdi se, da vas je tovrstnih skupin čedalje več. Imaš mogoče podatek, koliko ljudi se ukvarja s to plesno zvrstjo?
Trenutno po okvirnem seštevku skupin nas pleše okrog 300 plesalcev, vendar se ta številka iz leta v leto povečuje. Je pa tukaj tako kot pri vseh plesih, nekateri hodijo, ker jim to predstavlja rekreacijo, nekaterim zabavo in druženje, nas pa – kot omenjeno – odnaša vedno bolj v resne treninge z večkratno domačo nalogo (beri: treniraj še doma v dnevni sobi).
Ste drug drugemu konkurenca ali je dovolj prostora za vse?
Prostora je vedno dovolj za vse. Je pa zdrava konkurenca vedno dobrodošla za lasten razvoj in napredek.
Kje nabirate svoja znanja, kje se izobražujete?
Večina koreografij je objavljenih na svetovnem spletu, ki se jih naučimo pod strokovnim Davidovim vodstvom.
Ali opazite pomanjkanje plesalcev oziroma nezainteresiranost za ples?
Predvsem pogrešamo moške plesalce in jim hkrati sporočamo, da naj pogumno stopijo v naše vrste, saj ne plešemo v parih!
Kje nastopate, kako pridete do angažmajev?
Nastopamo povsod, kjer nas želijo videti. Dobrodelne prireditve, zasebne zaključene in novoletne zabave ter javne prireditve. Do nastopov pridemo prek priporočil in prepoznavnosti.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar ti je malo manj po godu?
Osrečujejo me glasba, gibanje, druženje, naše obvezne vroče čokolade po treningih, znanje in možgansko razgibavanje. In ravno tako lahko rečem, da začnem godrnjati, kadar si ne zapomnim takoj koreografije in si med plesom govorim – dejmo, Urša, dejmo mal’ razmišl’at’, koncentracija, ajde, dejmo (smeh).
Ali spremljaš slovenske plesalce, hodiš na predstave plesnih kolegov?
Zaradi večletnega dela na televizijah sem imela možnost spremljati vse plesne šove izza odra, kjer sem neznansko uživala ob gledanju in hkrati neznansko trpela, zakaj jaz ne morem biti tam gor! Nekaj let nazaj sem še šla kdaj na kakšno državno prvenstvo v Tivoli ali na gospodarca, zdaj pa mi čas poleg službenih/podjetniških obveznosti in lastnih treningov ter nastopov tega ne dopušča več.
Ali je v tvojem urniku čas tudi za neplesne dejavnosti? Kaj počneš, kadar ne plešeš?
Večina dneva je kar namenjena mojemu poslovnemu svetu, ki ga imam zelo rada in me delo tudi zelo osrečuje. Se trudim uskladiti urnike, tako da je čas tudi za fanta, prijatelje, tek, filme, gledališče …
Naštej tri ali pa pet stvari, ki so vedno s tabo ali na treningu, ali na predstavi, ali kjerkoli. Brez česa ne greš nikamor?
Brez telefona! (smeh) Zaradi narave dela je telefon stalno prisoten rekvizit. Drugače je pa vedno z mano povsod moj klobuk, ima svoje mestu v avtu in že sam pogled nanj mi zvabi nasmeh na obraz..
Je s tabo lahko ujeti korak? Kdo ga najlažje?
Mislim, da vštric z mano ni težko iti, razen tistega, ki me hoče "spotakniti". Je pa pot čisto ob meni rezervirana za moje najbližje.
Tvoj moto v življenju je …
"Belive" (verjemi, op. p.))
Plesati country line dance pa je …
Združitev "izgubljenih in najdenih"  – Sara Šober, Špela Kramar, Mojca Srša Cunk, Darko Jauk, Petra Metul, Erika in Monika Krvina.

View Gallery 6 Photos