Kako bi se našim bralcem in bralkam predstavila kot osebi in kot plesalca standardnih ter latinskoameriških plesov? Kdo si, Kristina Zvonar, kdo si, Aljaž Planinšek, in kam sta namenjena?
Kristina: Zase bi rekla, da sem predvsem skromna, pozitivna, komunikativna in preprosta 16-letna punca. Hitro se prilagajam novo nastalim situacijam, nikoli ne odstopam od svojih načel in sem zelo požrtvovalna, ko gre za ljudi, ki jih imam rada. Prav tako pa znam biti tudi zelo trmasta, kar Aljaž tudi zelo rad izpostavlja.
Aljaž: Samega sebe označiti kot osebo ni preprosto, moram priznati. Zase bi rekel, da sem potrpežljiv, vztrajen in predvsem komunikativen. Preprosto uživam v družbi z ljudmi in živim vsak trenutek življenja.
Kristina & Aljaž: Skupaj pleševa že od samega začetka najine kariere, tako da je najina zgodba o začetku približno enaka. Vse skupaj se je začelo na pobudo mojih staršev, da bi se začel ukvarjati s plesom. Za partnerko sem si izbral Kristino, ki je takrat skupaj z menoj obiskovala drugi razred. Vpisali so naju v plesno šolo Rolly in tako sva spoznala Damirja Halužana, ki naju je kot prvi začel trenirati. Poleg ST in LA plesov sva se ukvarjala še s hip-hopom, po dveh letih pa sva nehala z njim in se na Damirjevo pobudo tudi udeležila prve tekme. In tako nekako se je začela najina plesna pot.
Kristina & Aljaž: Tako je. V klubu sva poleg Damirja in Anne res edini plesni par te zvrsti. Kot sva že omenila, se je vse skupaj začelo z Damirjem, pozneje pa se je pridružila še Anna in skupaj smo tvorili res pravi team oz. sta bila kot najina druga starša, če se lahko tako izraziva. Onadva sta bila pobudnika za obiskovanje tekmovanj v tujini, tako je prišlo tudi do ideje o Blackpoolu, ki smo jo tudi realizirali, in to kar dvakrat. Za to kot tudi za vsa ostala tekmovanja, na katera sta naju spremljala, pripravila, za vse podaljšane treninge, za vse neprespane noči, medtem ko sta bila v tujini, nasvete, ideje in dogodivščine, ki smo jih skupaj doživeli izven plesne dvorane, sva jima neizmerno hvaležna. In ja, lahko upravičeno rečeva, da sta že od nekdaj najina velika vzornika.
Kristina & Aljaž: Vsako tekmovanje, ki se ga udeleživa, nama nekaj pomeni, sicer ga ne bi obiskala. Z vsakim tekmovanjem pride tudi svoj rezultat, ki nama da novo potrditev da delava nekaj prav, ali pa nauči novo lekcijo in da nov zagon za nadaljnje izzive.
In po čem hrepenita, kaj je vajin cilj?
Kristina & Aljaž: Najin dolgoročni cilj je vsekakor, da najino pridobljeno znanje o plesu izkoristiva v največji možni meri ali kot profesionalna plesalca, če pa bi se z njim v prihodnosti nehala ukvarjati, pa bodisi kot trenerja ali učitelja. Najin kratkoročni cilj pa je dati vse od sebe na prihodnjih državnih prvenstvih in ostalih tekmovanjih v tujini in nasploh, saj veva, da je to vse, kar na tekmovanju lahko narediva.
Kristina & Aljaž: Najbolj sva ponosna na rezultate, ki sva jih dosegla v Blackpoolu, kjer sva se med drugim uvrstila med boljšo polovico. Prav tako sva ponosna na vse stopničke, na katerih sva stala, ter na večino ostalih uvrstitev, saj se za vsemi skriva veliko truda.
Kako načrtujeta vajine tekme, nastope, kako sestoji vajino leto? Kako naredita plan, kaj vse bosta počela v tekočem letu oz. sezoni? Načrtujete sama ali s trenerji? Kdo so vajini trenerji?
Kristina & Aljaž: Na začetku sezone ponavadi skupaj s trenerji naredimo plan tekmovanj, ki se jih bova udeležila. Za tem pride na vrsto načrtovanje treningov in priprav za le-ta in nazadnje sama organizacija tekmovanja, predvsem prevoza, saj so te tekme večinoma v tujini. Sproti pa se odločimo še za udeležitev kakšnih manjših tekmovanj. Nastopov se udeležujeva sproti glede na povabila, vsakega posebej pa prilagodiva občinstvu, za katerega nastopava. Se pravi z izbiro glasbe, kostumov in koreografije. Treningi potekajo skozi vse leto, s tem da se poleti udeleživa še kakšnih intenzivnih priprav. V času poletnih počitnic pa si vzameva še kakšen teden ali dva za "odklop" in sprostitev na morju. Trenutno naju trenira in usmerja Valerija Rahle Mbanwi. Sodelujva pa še z Damirjem in Anno, z Jurijem in Jagodo Batagelj ter Fredijem in Danielo Novak.
Kristina & Aljaž: Ker živiva v zelo majhnem in oddaljenem kraju, nama že sama vožnja na treninge in v šolo vzame veliko časa. Kar posledično pomeni manj časa za treninge in učenje, zato se pogosto spopadava s časovno stisko. To rešujeva tako, da vaje za fizično moč in kondicijo izvajava sama, fitnes pa obiščeva, ko nama čas to dopušča, psihično pa se pripravljava s pogovori s starši, trenerji in drug z drugim.
Na tekmovanjih vidimo velikokrat kar nekaj objokanih in razočaranih parov ter tudi staršev pa trenerjev. Sta bila tudi vidva kdaj v takšni situaciji, da sta pričakovala nek rezultat, ki pa se ni uresničil? Kako ob tem reagirata?
Kristina & Aljaž: Seveda so bile situacije, v katerih se najina pričakovanja niso uresničila, vendar v le-teh poskušava ohraniti mirno kri vsaj v času tekmovanja. Se pa o tem vedno pogovoriva med sabo, kaj bi lahko povzročilo tak rezultat, ter se posvetujeva s trenerji, s katerimi tudi naredimo plan, kaj bomo izboljšali do naslednjega tekmovanja.
Kristina: Trenutno končujem drugi letnik na ekonomski gimnaziji v Celju. In seveda mi je sprva cilj, da bi uspešno končala srednjo šola, nato pa se vpisala na ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Študij in šolanje na sploh je trenutno na prvem mestu, saj se mi zdi izobrazba izredno pomembna v življenju. Saj veste, kaj pravijo, kolikor znaš, toliko veljaš.
Aljaž: Jaz prav tako končujem drugi letnik Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Vsekakor mi je cilj, da jo končam uspešno in se nato vpišem na fakulteto / univerzo, za katero se še nisem povsem odločil. V igri je prav tako kot pri Kristini ekonomska fakulteta v Ljubljani.
Kje vidita svojo prihodnost? Je poleg plesa morda v igri plan B?
Kristina: Seveda je vedno treba imeti še rezervni načrt. V mojem planu B je, da bi delala kot menedžerka ter ob tem veliko potovala.
Aljaž: Pri meni je v igri vedno še plan B. Če ne uspem v plesu, se bom vsekakor potrudil dobiti čim boljšo izobrazbo in s tem pridobiti čim boljšo službo. Definitivno imam željo iti v tujino in tam tudi uspeti, vendar so to zaenkrat še samo sanje.
Kristina: Najbolj me žalosti, da je ples in uspeh v njem tako močno povezan s financami in se pogosto zgodi, da si starši otrok, ki bi lahko postali vrhunski plesalci in ki imajo večjo željo kot marsikdo, ki se s tem ukvarja, tega preprosto ne morejo privoščiti. Veseli pa me predvsem to, kako se počutim ob tem, ko plešem, in da sem skozi ples spoznala ogromno dobrih ljudi in spletla mnoga prijateljstva.
Aljaž: Pri plesu me najbolj veseli, da se ob njem lahko popolnoma sprostim in ob tem zelo uživam oz. se zabavam ter da sem skozi vsa tekmovanja in treninge pridobil mnogo izkušenj, za katere verjamem, da mi bodo prišli v življenju zelo prav. Pravijo, da ples združuje ljudi, in s tem se popolnoma strinjam. Žalosti pa me predvsem to, da je ples v Sloveniji tako zelo neprepoznaven, da je nekaterim prav smešno, če se ukvarjaš z njim. Žalostno pa je tudi dejansko stanje v plesnem svetu, saj smo plesalci postali ne samo tekmovalci na parketu, ampak na žalost tudi v zasebnem oz. realnem svetu.
Kdo so vajini največji podporniki?
Kristina: Zagotovo so na prvem mesto starši, ki me že od samega začetka moralno in finančno podpirajo. Pomembno vlogo pa sta odigrala tudi Damir in Anna, ki sta naju že od začetka spodbujala in nikoli obupala nad nama, ter seveda Valerija, ki naju je vzela pod svoje okrilje, in Aljaž, saj brez njega vse to ne bi bilo mogoče.
Aljaž: Največji podporniki so moji starši, ki mi vse to omogočajo, med trenerji, kot je že omenila Kristina, so največjo vlogo odigrali Damir in Anna ter Valerija in med drugim tudi Kristina.
Kristina: Najlepša hvala. Kar nekaj prejšnjih oblek sem kupila že sešitih in rabljenih. Le zadnji dve je sešila Zdenka Arko, prejšnje pa so bile delo Sashe Pust. Obleka sama ima zame velik pomen, zato sem pri tem zelo zahtevna in malenkostna. Ideja se najprej začne oblikovati v moji glavi. Jemljem jih tako iz plesnega sveta kot modnega in tudi kaj iz vsakdanjega življenja. Nato te ideje predstavim trenerjem in se z njimi posvetujem, kaj bi mi pristajalo in kaj bi ‘zažgalo’ na parketu. Seveda pa upoštevam tudi nasvete šivilje, s tem da še vedno ohranjam original v svoji glavi, saj mi je zelo pomembno, da mi je obleka v celoti všeč.
Ne vem sicer, ali sta tudi v partnerskih zvezah. Če sta, kako vajina partnerja gledata na vajino udejstvovanje na plesnem parketu?
Kristina: Sem v zvezi, vendar razume, da je vse, kar se dogaja na parketu, le igra. Se pa je v pretekli zvezi pojavljajo ljubosumje, ampak mislim, da če mi partner zaupa, mu vse skupaj ne bi smelo predstavljati ovir.
Aljaž: Trenutno sem samski, vendar do zdaj v razmerjih nisem imel problemov, saj je ples stvar, s katero se ukvarjam profesionalno in nima zveze z mojimi odnosi v zasebnem življenju. Plesalci smo na parketu tudi igralci.
Kristina: Največkrat se, kadar ne plešem, učim. Ko pa tudi tega ni več na urniku, najraje preživljam čas z ljudmi, ki jih imam rada, ali pa se sprostim ob kakšnem dobrem filmu ali knjigi.
Aljaž: Prostega časa imava nasploh zelo malo, zato ga, ko je na voljo, izkoristim v polni meri. Če čas dopušča tudi družini, se odpravimo na kakšen družinski izlet. Zelo rad pa ta čas tudi izkoristim za sprostitev v naravi ali pa se preprosto uležem in uživam.
Kristina: Na vsakem tekmovanju naju spremlja najin majhen talisman v obliki bronastega dinozavra, ki sva ga dobila kot darilo, ko sva se drugič odpravljala v Blackpool, in od takrat je poleg na vsakem tekmovanju. Sicer pa po navadi poleg vse ‘obvezne opreme’, kot so plesni čevlji in telefon, vzamem s sabo še slušalke, majhen vzglavnik, saj večino dolge vožnje prespim, in pa paket žvečilnih gumijev.
Aljaž: Jaz sem bolj ‘ziheraš’, zato na treninge in tekmovanja vedno nesem veliko stvari, ravno zato, ker se ne morem odločiti, kaj bom zares potreboval. Absolutno so zraven vedno moj telefon ter slušalke, tretja stvar pa se iz dneva v dan spreminja.
Vajin moto v življenju je …
Kristina: Predvidi vse in ne pričakuj ničesar
Aljaž: It’s a slow process but quitting won’t speed it up. (To je počasen proces, toda prenehanje ga ne bo pospešilo; op. p.)
Plesati pa je …
Kristina: Čisti užitek.
Aljaž:.Se sproščati in uživati.
