Kako bi se predstavila našim bralcem in bralkam kot osebi in kot plesalca, Nik Kardum in Neža Colja? In kam sta namenjena?
Nik: Ime mi je Nik Kardum, sem dijak srednje šole za Gostinstvo in turizem v Ljubljani. Izven šolskih dejavnosti se ukvarjam s športnim plesom, ki zahteva veliko časa, dela, potrpljenja.
Nik: V življenju sem spoznal kar nekaj različnih športov in se z njimi tudi ukvarjal (karate, košarka …), vendar sem z vsemi kar hitro odnehal. Hotel sem poizkusiti nekaj drugačnega. Nekajkrat sem šel pogledat trening standardnih in latinskoameriških plesov. Zdelo se mi je zelo zanimivo, zato sem začel še sam trenirati, v športnem plesu sem se res našel, to je to.
Neža: Ples me spremlja že od vrtca. Najprej sem hodila na plesne urice v vrtcu, v šoli sem plesala v hip-hop skupini, vendar se mi je zdelo preveč enolično, na treningih sem se dolgočasila in sem hotela nehati plesati. Mami in učiteljica plesa se s tem nista strinjali. V plesni šoli so izvajali tudi treninge latinskoameriških in standardnih plesov. Šla sem pogledat, kako so videti treningi, in po prvi uri sem vedela, da je to tisto pravo. Od takrat naprej je športni ples pri meni številka 1.
Nik: Odkar plešem, sem zamenjal dve partnerki. Najpomembneje je (moje mnenje), da se plesalca ne prepirata oz. ko pride do nesoglasij, da jih znata sama rešiti na pravi način. Plesalca si morata zaupati in ne smeta gojiti zamer drug do drugega. S treninga naj ne bi šla jezna domov.
Neža: Jaz sem zamenjala samo enega plesalca. Nik je moj drugi plesalec. Se povsem strinjam z Nikom, zaupanje, spoštovanje drug drugega, kot v vsakem drugem odnosu. Zelo pomembno pa je tudi, da imata oba plesalca enake želje, enake cilje. Da sva oba pripravljena maksimalno delati, ne iščeva izgovorov, ampak se trudiva in spodbujava. Nama obema ples pomeni ogromno in imava visoke cilje, za katere sva pripravljena narediti vse.
Nik & Neža: Sva čisto nov in svež par, sva še v fazi spoznavanja, predvsem svojih osebnosti. Oba imava močan karakter, nekaj vzorcev iz prejšnjih plesnih zvez, ki jih morava prestopiti. Tako da se zgodi, ko ne veva še točno, kako v kakšni situaciji pravilno ravnati, kako se odzvati na določene stvari, izraze. Ne glede na vse sva na tem področju že precej napredovala in nimava veliko sporov. Se pogovarjava, tako da napredujeva iz dneva v dan, iz treninga v trening. Če je treba, so tu še trenerji in najini starši.
Nik: Diamant KV-turnir, mladinci B, latin in standard 1. mesto, 4. mesto na državnem prvenstvu v standardnih plesih 2016.
Neža: Lani sem bila sprejeta v državno reprezentanco, tega sem se res zelo razveselila in mi je bilo v čast. Imam nekaj lepih uvrstitev: 1. in 2. mesto s KV-turnirjev. V ponos mi je bilo vsakič na državnem prvenstvu, ko sem si s predtekmovanji uspela priplesati finale. Z Nikom nimava še navzven vidnih rezultatov, naslovov, ampak najin napredek v plesu, ki sva ga naredila od sredine septembra, ko sva začela plesati skupaj, je ogromen in na to sva lahko ponosna. Rezultati pa še pridejo, z vztrajnostjo in trdim delom.
Nik: Trenutno težko komentiram razmere, saj se posvečam zgolj treningu in plesu.
Neža: Težko karkoli rečem o razvrstitvi na vrhu in sploh o uvrstitvah med starejšimi mladinci, kajti drugih plesnih parov nisem gledala. Vedno si pogledava posnetke svojih plesov, vsak sam in skupaj s trenerji analiziramo najin ples in stremimo k izboljšavam. Kot je rekel Nik, se res ne obremenjujeva s slovensko plesno sceno. Vso energijo usmerjava v svoj ples. V kategoriji starejši mladinci je dobra konkurenca, so dobri plesni pari in to mi je všeč. Žal mi je, da v Sloveniji ni več tekem.
Nik & Neža: Člana ŠRKD Diamant sva, ker meniva, da je to za zdaj najboljši slovenski klub, ki naju lahko nauči največ. Poleg tega so tu zelo dobri, odlični, vrhunski, trenerji in vrhunska ekipa nasploh. Na mednarodnih pripravah, ki jih organizira naš klub, imamo tudi možnost občudovati, se učiti in plesati z najboljšimi svetovnimi pari. Plesalci v našem klubu se zelo dobro razumemo, se spodbujamo, pomagamo. Energija na treningih je vedno dobra. Delamo trdo, pa malo se tudi ‘pohecamo’. Res je užitek trenirati.
Nik: Sem dijak 2. letnika smer gastronomske in hotelirske storitve. Prosti čas namenim družini in prijateljem. Zelo rad kuham, pečem in preizkušam nove recepte. V veliko veselje nama je, da lahko nekaj prostega časa posvetiva tudi sodelovanju v muzikalu Moje pesmi, moje sanje. Za še malo plesa se vedno najde čas.
Neža: Obiskujem 9. razred OŠ v Predosljah pri Kranju. Čas, ko ne plešem, v glavnem posvetim šoli. Sicer pa sem rada s svojo družino in s svojo sestro, s katero imava veliko skupnih interesov. Zelo rada ustvarjam nakit iz fimo mase, ker se pri tem tudi sprostim.
Nik: Starši so seveda veliki podporniki. Kaže se v dobrem smislu, starši me spremljajo na tekmah in vlagajo veliko denarja ter tudi svojega časa, ta podpora se kaže tudi v zaodrju in ob plesnem odru. Starši so mi na voljo za kakršnokoli pomoč, vedno.
Neža: Starši igrajo pomembno vlogo in so moji največji podporniki, tako psihično, fizično in seveda finančno. Me spodbujajo in spremljajo povsod, kar mi ogromno pomeni in me veseli. Poleg staršev je tu še moja mlajša sestra, ki me prav tako zelo podpira, spodbuja in mi da tudi kakšne dobre nasvete.
Nik: Nimam ničesar takega, nobene posebne stvari.
Neža: Poleg obližev, ki so v vsakem žepu v torbi, imam vedno en moder cofek, obesek, ki mi ga je podaril Nik zelo na začetku najine skupne plesne zveze, ko sva se komaj poznala. Intuitivno je zadel mojo najljubšo barvo in upam, da nama prinese srečo.
Imata kakšno misel, ki vaju vodi v življenju?
Nik: V življenju ni treba, da imaš dobre karte v rokah, ampak da znaš dobro igrati s slabimi. Do vrha ni bližnjic.
Neža: Sanje se ne uresničijo, ker jih mi sanjamo, uresničijo se, ker mi nekaj storimo za to.
Nik: Ples predstavlja velik del v mojem življenju. Želim si ostati še dolgo v plesu. Ples je pri meni na najvišjem mestu, takoj za zdravjem.
Neža: Ples mi pomeni vse, je del mojega življenja, brez katerega ne bi znala živeti. Ko plešem, sem to jaz.
