V break sceni sta dva svetova. Društveno glasilo: Saaaaaaaaaam’ GOR!

Za uvod, prosim, predstavi našim bralcem in bralkam, kdo ste društvo GOR?
Športno kulturno društvo GOR je prostovoljno, samostojno, javno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupnega razvijanja in gojitve hip-hop kulture. Društvo povezuje različne akterje ljubljanske hip-hop scene. Od DJ-jev iz različnih skupin (Good Foot DJ’s in RDYO DJ’s), ki z vinila vrtijo vse od funk, soul, jazz, latino, afro, ex-yu do original breaks, rap, hip hop, RnB in disco gruvov. Prav tako so v društvu različni grafiti kolektivi, kot so 1107 klan in ZEK crew. Z društvom pa tesno sodeluje tudi MC in DJ SunnySun. Društvo pa trenutno teče na bboying oziroma breaking gibanju na čelu s skupino Flow from Below. Tako društvo GOR združuje že uveljavljene skupine in posameznike kot tudi mlajše generacije, ki si še oblikujejo svojo pripadnost določeni umetnosti kot tudi skupini.

S kakšnim namenom ste ga ustanovili, kaj počnete in zakaj to počnete?
Motiv za ustanovitev društva je bil zagotovo dogodek Cypher To The People, ki je združil aktivne ustvarjalce hip-hopa, kot so: SunnySun, (Balance Crew in Wudisban); Geth (Wudisban); DJ Bakto, DJ Woo-D in Dj Sushi (vsi Good Foot DJ’S); Kpow, (RDYO); Azo, Ahim, Majki, Kol, (vsi 1107 klan); Rex, (Zek Crew) Suši, Widi, Čuk, Gerbec, Kranskee, (vsi FlowFromBelow); Alma, (Balos Diner) in druge že uveljavljene skupine ter posameznike. Pripravljenost do kreiranja skupnega dogodka, odprtost pri dogovarjanju, ekipa, ki je na koncu izpeljala jam, in seveda vsi ljubitelji kulture so poskrbeli za neverjetno pozitivno in konstruktivno energijo (od ljudi za ljudi). Ta energija je ustvarila GOR.
V društvu letno organiziramo čez 20 različnih dogodkov za vse generacije in okuse. Izvajamo vse od rednih break treningov do DJ-telovadnice. Ukvarjamo se s prostovoljnim delom, katerega namen je ustvarjanje oziroma spodbujanje hip-hop skupnosti. To izvajamo preko jam sessionov, žurov in podobnih druženj, kot so; Cypher to the people, Prid’te Gor, Lost Beats ipd. Organiziramo mednarodne dogodke, od katerih sta najbolj odmevna King Of The Concrete in Bgirls Do It Better, katerih namen je s pomočjo tekmovalnosti dvigovati veščine hip-hop elementov, kot tudi povezovanje s preostalimi artisti iz cele Evrope. Kot mladinska organizacija se v veliki meri posvečamo tudi našim zanamcem, v ta namen izvajamo tudi projektno delo, kjer otroke in mladostnike navajamo ne le na veščine posameznih hip-hop elementov, vendar tudi na pomen in pomembnost skupine in posledično skupnosti ter seveda kulturnega udejstvovanja in izražanja. Tako so naši najmlajši člani tudi organizatorji in promotorji hip-hop kulture. Prav tako pa so naši najmlajši člani po vzoru starejših že prepotovali lep kos Balkana in tudi zahodne Evrope. Ker so člani skupine Flow from Below prepotovali in bili deležni večjega dela evropske hip-hop scene, je društvo GOR zaslužno za marsikatero break delavnico v Sloveniji; Bboy Focus, Bgirl AT, Bboy Rukus, Bboy Moncef, Bboy Sideflow, Bgirl Emma, Bboy Laos itd. Kot partnerji v strateškem partnerstvu Europe du Hip Hop se društvo GOR tudi aktivno povezuje in sodeluje v projektih Erazmus+. Prav tako pa sodelujemo z vsemi mladinskimi in kulturnimi organizacijami, s katerimi se le lahko poistovetimo v namembnosti, Zavod BOB, Zavod O, JZKM Medvode, Mol ipd. 
Je lokacija Rog v Ljubljani ravno pravšnja za vse vaše aktivnosti ali bi si želeli kaj drugega?
V Rogu se vsak dan odvija vrsta raznolikih aktivnosti, ki zapuščeno tovarno spremenijo v živ dinamičen organizem, ki je v svojem bistvu heterogen, kontradiktoren in neoprijemljiv. To pomeni, da nikoli ni dokončan, prav ta proces gradnje pa hkrati prinaša sodelovanje in nasprotovanje, a obenem ohranja vitalnost, ustvarjalnost in produktivnost Roga (tovarna.org). To nenehno spreminjanje definitivno vpliva na kreativno izražanje vseh skupin in posameznikov, ki delujejo v tovarni. A kot je bilo omenjeno, ta nedokončan proces je vzrok tudi za nasprotovanja, predvsem zunanjih opazovalcev, ki jih spremljajo stereotipi in predsodki. Prav zaradi tega dejstva si v društvu GOR prizadevamo pridobiti stalen sterilen prostor, v katerem lahko društvo izvaja vse društvene aktivnosti v varnem in zanesljivem okolju, ki bi bil namenjen tako sceni kot tudi širjenju scene. Se pravi ljudem, ki še niso seznanjeni z urbano kulturo, ki jo ponuja hip-hop. Radi rečemo, da je Rog naš, za sceno, za “underground”, kot ga laiki radi poimenujejo. V projektu Človek tesno sodelujemo z Zavodom Bob in Mol in počasi se nam obeta tudi prvi hip-hop center v Sloveniji. Vendar o tem še ne govorimo na glas, saj je stvar v povojih. Vendar je dejstvo, da se bo ta zadeva razvila, saj je to eden od kratkoročnih planov društva GOR.
Če se usmeriva samo na hip-hop in break sceno, ki pač sodita na moj portal, pa me zanima, kakšna je ta scena, ki jo "furate" vi, in kakšna je tista scena, ki vam gre rahlo na živce. Pri tem imam v mislih seveda vse plesalce, ki v tej plesni zvrsti tekmujejo pod blagovno znamko IDO (International Dance Federation).
Kot vsak posameznik odraščajo tudi skupine in seveda organizacije. Odraščanje je proces spreminjanja, ki bi ga lahko primerjali tudi s spreminjanjem tovarne Rog. Kot vsak upornik smo tudi člani Flow from Below ekipe imeli marsikaj povedati čez IDO sceno (predvsem v internih pogovorih in prek izpadov na socialnih omrežjih). Ker pa je proces odraščanja pripeljal do vedno zrelejšega razmišljanja, nam je to odprlo nov, bolj konstruktiven pogled. Dejstvo je, da sta v break sceni dva svetova. IDO oziroma plesna zveza, ki je članica olimpijskega komiteja, je športni vidik break plesa. Medtem ko je naše poslanstvo širjenje hip-hop kulture s poudarkom na kulturi. Tudi v sceni izven IDO obstajata dva break svetova. In presenetljivo je to, da je v vsaki evropski državi podobna situacija. Spreminja se le razmerje med kulturniki in športniki. In to ni čisto nič narobe. Vprašanje je le, zakaj to počneš.
Kje so bistvene razlike, v čem ste vi bolj "zdravi" kot pa tekmovalci IDO?
Ne bi rekel, da smo mi karkoli "bolj" od drugih. To primerjanje in iskanje najboljšega je popolnoma športni vidik. In mi to definitivno nismo v toliki meri kot člani olimpijskega komiteja. Kot sem že omenil, mi nismo le tekmovalci na raznoraznih tekmovanjih, vendar smo prej kulturniki na raznoraznih srečanjih. Vse je odvisno, kako na posamezno zadevo pogledaš. Kot bivšemu članu judo kluba Olimpije mi je tekmovalni vidik popolnoma jasen. Zaradi tega sem tudi nehal tekmovati in se posvetil kulturi. Stalno primerjanje in dokazovanje ubija tvojo ustvarjalno žilico. Saj iščeš skrivnosti najboljših med preostalimi tekmovalci, namesto da bi ustvaril nekaj popolnoma novega, ki izvira iz tvojega dojemanja okolja in posledično reagiranja ter s tem izražanja. Če smo realni in na situacijo pogledamo objektivno, sta obe sceni zdravi. Razlikuje se le pogled oziroma cilj in seveda posledično tudi veščine.
Ampak tudi vi tekmujete. Je to drugače in zakaj?
Seveda tudi mi tekmujemo, saj je tekmovalnost eno boljših orodij za dvigovanje veščin! Tekmovanja pod okriljem IDO in pod okriljem preostalih organizacij se razlikujejo predvsem v kredibilnosti sodnikov ter poznavanju break glasbe in njenega pomena. Razlikujejo se v namembnosti. Nekateri dogodki so narejeni izključno za športnike, ki pridejo zmagat oziroma izgubit. Spet drugi dogodki so ustvarjeni za skupnost, kamor se posamezniki z isto mentaliteto pridejo predvsem družit, mrežit in je tekmovanje le obstranski del neke širše slike.
Kakšen je interes mladih za dogajanje pod vašim okriljem?
Naši najmlajši člani so naši prijatelji, sodelavci in skupaj oblikujemo okolje. Seveda se mlajši še iščejo in oblikujejo svojo identiteto, s tem da skušajo pripadati marsikateri skupini. Vendar konec koncev je pomembna le lekcija. Glede interesa mlajših, težko povem kaj več. Saj je to vprašanje primerno za njih.
Kje pa ste sploh pridobili začetna znanja in kje jih utrjujete danes?
Zanimivo je, kako se znanja kar kopičijo in kopičijo. Sprva smo bili osredotočeni na veščine break plesa, nato na raziskovanje break sveta, potem je sledilo raziskovanje poučevanja mlajših, zdaj smo v fazi institucionaliziranja kulture. Znanja smo v veliki meri pridobili eden od drugega ter iz analize dogodkov. Kar se tiče plesa, smo največ znanja pridobili ravno z raziskovanjem evropske break scene. S tem ko spoznaš marsikaterega plesalca, s tem ko si deležen marsikaterega kroga in s tem ko zgubiš marsikatero bitko, ki te spravi za mesece in mesece v plesno dvorano, s tem smo si oblikovali naše plesno znanje. Veščine utrjujemo po istem kopitu, kot smo jih oblikovali. Recept je enostaven; potovanja, tekmovanja in druženja, spoznavanje različnih okolij, raziskovanje kulture in zgodovine ter seveda redni treningi!
Vsa preostala znanja, poleg plesnega znanja, so prišla sama od sebe. Če v sedmih letih organiziraš več kot 70 dogodkov, imaš marsikatero izkušnjo, iz katere se seveda lahko marsikaj naučiš. Seveda pa so pomembni tudi šola in različni seminarji s strani nacionalne agencije.
Kdo so vaši najbolj prepoznavni plesni člani?
Celotna skupina Flow from Below je unikatna skupina na naših slovenskih tleh. Težko je reči, kdo je najbolj prepoznaven. Lažje pa je odgovoriti, po čem je vsak član prepoznaven. Seveda tu ne govorimo zgolj in samo o plesu, vendar tudi o vseh preostalih veščinah, ki jih imajo člani skupine Flow from Below. V skupini imamo več super junakov, zato jih bom le površinsko naštel. Za kako dodatno informacijo pa bi bilo treba vprašanje postaviti posameznikom. Tako bi rad omenil Miho Suštarja, ki je prvi Slovenec, ki se je break veščin učil od pionirjev tega plesa. Suši, pod tem imenom je tudi poznan, je krivec za začetek marsikaterega break plesalca. Suši je inspiriral večino slovenske break scene in je definicija Bboya! Medtem ko je Vid Vidmar trenutno eden boljših evropskih plesalcev, ima njegova punca, Katarina  podoben položaj med plesalkami. Spet je drugi par naše ekipe usmerjen v celostni vidik kulture. Tako se Linda in Žiga ukvarjata tudi z zbiranjem vinilnih plošč, z DJ-janjem in sta od naših članov prepotovala največji del sveta! Sam se pa imam za hip-hop mladinskega delavca in producenta multidisciplinarnih dogodkov. To je pa le gol oris naše ekipe, ki pa jo sestavljajo še preostali neomenjeni člani. Če bi vsakega posebej omenjal, bi lahko napisal manjšo knjigo o naših članih, formiranju ekipe in o celotni zgodbi, ki se je začela leta 2008 v zapuščeni tovarni Rog.
Kako gledaš na vaš plesni stil danes v primerjavi z včeraj? So razlike bistvene in v čem?
Seveda so razlike bistvene. Pretok med gibi je vedno bolj tekoč, gibalni besednjak pa vedno bolj poln. Več kot je znanja, večji je občutek svobode, in to je najlepši del napredovanja – letenje!
Kje vas je možno videti, kje nastopate, kje preprosto plešete?
Kot študentje oziroma nezaposleni poleti svoj kruh služimo na ljubljanskih ulicah, s prirejanjem uličnih nastopov oz. “street showov”. Sicer pa priložnostno nastopamo tudi na ostalih prizoriščih. Letos smo nastopali na EXPO, na Ritmu Mladosti, v BTC-ju ipd. Sicer nismo osredotočeni na nastope, saj smo v tem "show" okolju novinci, poleg tega pa priprava za nastop vzame veliko časa in energije. Mi pa oboje raje zapravljamo za individualno plesno izražanje. S pomočjo Erazmu+ programa smo izvedli izmenjavo, v kateri smo se spoznali z gledališkim delom. V prihodnosti pa si želimo ustvariti hip-hop predstavo, ki bi jo lahko izvajali v marsikaterem teatru. Vendar to je le eden od ciljev društva GOR. Sicer se pa brejka v Rogu, pod Metalko, po novem tudi v zavodu Bob. Lokacij je več, obstaja pa facebook skupina Ljubljana open BREAK session’s, v kateri se da slediti rednim "sešnom". Seveda pa ne smem pozabiti na druženja, tekmovanja in razstave. Društvo GOR v ta namen organizira različne dogodke, kot so King Of The Concrete, Show Your Case, Supa Jam, Lost Beats, Prid’te GOR, Bgirls Do It Better in ostale spontane jame. Tu pa so tudi druge organizacije in posamezniki, ki tudi prirejajo zavidljivo dobre break dogodke; Break The Flor in Dejan Gregl ter Throwdown in Urban Roof.
Ste zadovoljni s svojim poslanstvom? Kje si želite sprememb?
Definitivno smo zadovoljni s svojim poslanstvom, saj ga izvajamo s srcem. Iskreno bi želel le razbiti stereotipe in predsodke, ki se pojavljajo pri alternativnem načinu življenja, kar nenazadnje predstavlja tudi celotna ulična scena.
Je možno preživeti s plesom?
Tega pa res ne vem. Mislim, da če živiš samo od plesa, se ti vse skupaj slej ko prej zagabi, saj ti postane sredstvo za pridobivanje, namesto sredstvo za izražanje in dajanje. Ampak to so le moje misli. Sam sem prepričan, da če imaš odprtih več predalov, je lažje kombinirati in se prilagajati posamezni situaciji. Mislim, da je v današnjem okolju nemogoče preživeti samo od ene stroke. Vpleten moraš biti v širšo mrežo strokovnjakov iz raznoraznega okolja. Iz teh okolji pa vlagati znanja v svoje področje in s tem prispevati svoj delež k mizi celotnega hip-hop gibanja.
Kakšen je vaš pogled na splošno slovensko plesno sceno? Jo lahko primerjaš s kakšno drugo, če je sploh primerljiva?
Jaz slovenske plesne scene ne poznam. Poznam nekaj posameznikov in še to površinsko. Prej sem poznavalec break scene, pa še to samo del te scene. Zato raje govorim o kulturi, o kulturi hip-hopa. Glede naše hip-hop kulture lahko rečem, da je raven znanja in veščin na zavidljivem ravni v primerjavi z Evropo. Klubski DJ-ji velikokrat potujejo v tujino, prav tako so na Balkanu priznani naši MC-ji (Wudisban), med tem ko break plesalci stalno potujemo po Evropi. Marsikateri tujec, ki je obiskal Ljubljano, se je zaljubil v našo sceno, v ljudi in v okolje. Zato se tujci nenehno vračajo in širijo glas o mali, a prijazni sceni! "Smallest and Kindest" .
Kaj vas pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Najbolj me osrečujejo občutek svobode, glasba in ljudje, ki sestavljajo krog. Nič me ne žalosti. Ne obremenjujem se več z ljudmi, ki bi lahko sestavljali krog, a ga zaradi svojih razlogov ne. Ni potrebe po širitvi kroga, če ljudje na to niso pripravljeni.
Naštej tri predmete, brez katerih ne gre plesni član Društva GOR nikamor?
Vinil; ODB, Bob James in seveda James Brown, Molotov marker in žar.
Po čem ste najbolj prepoznavni, kako vedo vsi: aha, to so pa gorovci?
Po energiji, po raznolikosti članov, po aktivnosti oz. hiperaktivnosti, po hiphopu!
Imate kakšen moto ali misel, ki vas vodi skozi življenje?
Misli je več. Vsak posameznik ima svoje miselno vodilo. Društveno glasilo pa je zagotovo: Saaaaaaaaaam’ GOR!
Ali je po vaše ples tudi zdravilo? Bi lahko z njim tudi kaj spremenili na našem planetu? In kaj?
Uf! Toliko, kot je problemov, toliko je rešitev. In prepričan sem, da ples in hip-hop kultura lahko še kako pomagata pri reševanju teh problemov. Primerov iz prakse je ogromno. Priporočam, da na medmrežju poiščete imena, kot so; Ernie Paniccioli, Steve Leafloor, Abramz in projekt Uganda –  Bouncing Cats! To je le nekaj konkretnih primerov, kako lahko hip-hop povzdigne mladostnike in reši problematiko alkoholizma, nevključenosti, raznoraznih bolezni in drugih družbeno-socialnih problemov.

View Gallery 12 Photos